ZOR člen 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450, 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450. ZD člen 142, 142/3, 214, 214/3.
delitev - prevzem dolga
Dogovor med dediči, da le eden izmed njih odgovarja za zapustničine dolgove, proti upnikom nima učinka. Čeprav upnik za tak dogovor ve in do vložitve tožbe zahteva plačilo le od dediča, ki je prevzel obveznost, to ne pomeni, da je s konkludentnim ravnanjem soglašal s prevzemom dolga. Ne gre namreč za primer, ko bi na mesto starega upnika stopil novi, temveč so od že od uvedbe dedovanja v solidarni zavezi vsi dediči. Upnikovo ravnanje je tako v skladu z ugodnostmi na pasivni strani solidarne obveznosti.
ZLS člen 18, 18. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 24, 25, 25/1, 481, 481/1, 481/1-1, 24, 25, 25/1, 481, 481/1, 481/1-1.
predlog za izvršbo - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost
Krajevna skupnost je samoupravna lokalna skupnost. V skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi je namreč krajevna skupnost ožji del občine, ki se lahko ustanovi na območju občine (18. člen ZLS). Gre za obliko lokalne samouprave znotraj občine. Krajevna skupnost je torej subjekt, za katerega je treba v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Če je za izvedbo dokaza treba založiti predujem, pa stranka tega ne stori, potem jo doletijo enake posledice, kakor če izvedbe dokaza sploh ne bi predlagala.
Sodišče o plačevanju preživnine že za čas od vložitve tožbe dalje odloči le na zahtevo strank, in sicer na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Za odločitev o takšnem zahtevku pa je odločilno vprašanje, ali je toženec v tem času dejansko prispeval k preživljanju otroka.
stanovanjski stroški - stroški upravljanja, prenove in izboljšav
Stroški upravljanja predstavljajo plačilo upravniku za njegovo storitev in delo in jih je tako upravičen zahtevati na pogodbeni podlagi. Plačilo ostalih stanovanjskih stroškov sme zahtevati le iz naslova povračila, kar pomeni, da mora navesti in dokazati, da jih je za lastnike poravnal sam in iz lastnih sredstev.
ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/1, 28, 28/5. ZIZ člen 15, 38, 292, 15, 38, 292. ZPP člen 168, 168/2, 168, 168/2.
izvršilni stroški - oprostitev plačila - sklad
Glede na določila ZJSRS, po katerih je pravica do nadomestila preživnine pogojena z obstojem izvršljive terjatve preživninskega upravičenca (pravnomočne sodbe, začasne odredbe, dogovorom pri centru za socialno delo - prva alinea 21a. člena) in z že začetim (in več kot tri mesece trajajočim) postopkom izvršbe oziroma njegovim neuspešnim zaključkom (1. odstavek 21c. člena) ter glede na to, da gre pri prehodu terjatve za subrogacijo sklada v položaj upnika v postopku izterjave, je tako mogoče zaključiti, da se določba 5. odstavka 28. člena ZJSRS o oprostitvi plačila sodnih stroškov nanaša poleg na sodne takse tudi na predujem za stroške za opravo izvršbe.
Za to, da zavarovanec izgubi pravice iz zavarovanja glede na vsebino pogojev zavarovanja, ki so sestavni del pogodbe o zavarovanju, zadošča, da je vozilo vozil brez vozniškega dovoljenja, pri tem ni pomembno, ali obstaja med tem dejstvom in škodo vzročna zveza.
Za zvišanje denarne rente so pravno upoštevne le tiste spremenjene okoliščine, ki jih je sodišče imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Če stranka ne dokazuje drugih okoliščin, ki jih je imelo pred očmi prejšnje sodišče, sodišče ob pogoju (na primer) znatno spremenjenih življenjskih stroškov izhaja iz nazadnje pravnomočno (torej v izreku) določene višine denarne rente.
Ker je vaška skupnost bila investitor košarkaškega igrišča in balinišča, je očitno, da ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo, zato izpolnjuje pogoje, da se ji v pravdi prizna lastnost stranke.
ZNP člen 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2, 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
V nepravdnem postopku je treba, kar zadeva navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku, smiselno uporabiti določilo 1. odst. 337. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da ima dolžnik sedaj svoj sedež na naslovu "S... 13", medtem ko je v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo naveden naslov "S... 11". Vendar pa je to le posledica dolžnikove spremembe sedeža, pri čemer gre vseskozi za isti pravni subjekt, z isto matično številko. Prav tako je upnik med postopkom spremenil svoj sedež z naslova "Š... 21a, Ž..." na naslov "M... 85, C...", posledično tudi svojo firmo, pri čemer pa gre (prav tako kot pri dolžniku) za isti pravni subjekt, z isto matično številko.
Umik dokaznega predloga mora biti izrečen, saj procesni zakon ne določa njegove presumpcije (npr. zaradi "nevztrajanja" pri njem). Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, ampak izvede samo tiste, ki so pomembni za odločbo, medtem ko ostale zavrne. Za odločbo pa so pomembni tisti dokazi, s katerimi se dokazujejo (oz. zanikajo) dejstva, pomembna za odločitev.
ZPPSL člen 2, 15, 99, 2, 15, 99. ZPP člen 365, 365. ZFPPod člen 23, 30, 31, 39, 23, 30, 31, 39.
začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra
Jasno razpoznavno je ZFPPod posegel v ZGD, saj je, kot mlajši in specialnejši splošni pravni akt specialneje in podrobneje (opomba: določba 257. člena ZGD o dolžnostih uprave ob izgubi, prezadolženosti ali plačilni nesposobnosti je bila brez določenih sankcij za njeno kršitev le lex imperfecta) uredil isto materijo. V skladu s pravno teorijo pa je zakonodajalec v 1. točki prvega odstavka 39. člena ZFPPod tudi izrecno zapisal derogacijsko klavzulo, katere osnovni pomen je (po teoriji prava), da se nova pravna ureditev v času in prostoru zaradi pravnega reda nedvoumno prepozna in da se v posledici jasno odrazijo (spremenjene) pravice in dolžnosti pravnih subjektov. ZFPPod pa ne vsebuje niti izrecne niti splošne derogacijske klavzule v odnosu do ZPPSL in tudi iz njegovih določb ni mogoče zaključiti, da je hotel poseči v pravno ureditev stečaja in prisilne poravnave.
Če upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo poskuša dolg izterjati s pomočjo detektivske agencije, stroški te agencije niso izvršilni stroški v smislu 1. odst. 38. čl. ZIZ in tudi niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo po 5. odst. 38. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče zato dolžnika ne more zavezati k povračilu teh stroškov.
invalidsko zavarovanje - zdravstveno stanje delavca
Za priznanje invalidnosti morajo biti po določbi 1. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92 s spremembami) podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Če pa zdravljenje še ni končano, že zaradi tega ni moč priznati invalidnosti.
2. odst. 120. člena ZPP določa, da sodišče razpiše narok na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. členu ZPP. Ker je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do katere je prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok, saj ne gre za splošno znano dejstvo oz. za očitno neupravičeni razlog. Ker je predsednik senata prve stopnje o takem predlogu odločil brez naroka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
1. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema obvestila, se glede na 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oz. v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. 2. Ker iz tožbenih navedb (niti iz dokazov, ki jih je tožnik priložil k tožbi), ni razvidno, da je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, to je, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe uveljavljala varstvo pravic pri delodajalcu, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP.
ZOR člen 28, 28/2, 65, 28, 28/2, 65. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
odpoved odpravnini
Pravica do odpravnine, ki gre trajno presežnemu delavcu in pravica do regresa za letni dopust sta pravici, s katerima delavec lahko prosto razpolaga in se jima lahko tudi odpove. Izjava volje o tem mora biti povsem jasna in nedvoumna. Na podlagi izjave, da tožnica soglaša, da ji delovno razmerje preneha iz nujnih operativnih razlogov, brez obveznosti podjetja, se lahko nanaša le na odpoved pravici do odpravnine trajno presežnega delavca (3. odst. 36.f člena ZDR), nikakor pa iz nje ne izhaja odpoved regresu za letni dopust.