taksna oprostitev - preživljanje polnoletnih otrok
Ob presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev mora sodišče upoštevati premoženjsko stanje pravdne stranke - polnoletnega študenta in ne njegovih staršev.
ZOR člen 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450, 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450. ZD člen 142, 142/3, 214, 214/3.
delitev - prevzem dolga
Dogovor med dediči, da le eden izmed njih odgovarja za zapustničine dolgove, proti upnikom nima učinka. Čeprav upnik za tak dogovor ve in do vložitve tožbe zahteva plačilo le od dediča, ki je prevzel obveznost, to ne pomeni, da je s konkludentnim ravnanjem soglašal s prevzemom dolga. Ne gre namreč za primer, ko bi na mesto starega upnika stopil novi, temveč so od že od uvedbe dedovanja v solidarni zavezi vsi dediči. Upnikovo ravnanje je tako v skladu z ugodnostmi na pasivni strani solidarne obveznosti.
Za to, da zavarovanec izgubi pravice iz zavarovanja glede na vsebino pogojev zavarovanja, ki so sestavni del pogodbe o zavarovanju, zadošča, da je vozilo vozil brez vozniškega dovoljenja, pri tem ni pomembno, ali obstaja med tem dejstvom in škodo vzročna zveza.
Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave izhajata tudi pravica do zastopanja po odvetniku ter pravica do svobodne izbire odvetnika. To med drugim pomeni, da mora biti obema strankama zastopanje po odvetniku omogočeno, ne pomeni pa, da bi moralo sodišče eni stranki ne glede na okoliščine predlagati ali celo vsiliti zastopanje v primerih, ko odvetnik zastopa drugo stranko. Iz podatkov v spisu nikjer ne izhaja, kar trdi tožeča stranka, naj bi mu bilo, kar zadeva civilnopravni del poravnave, proti njegovi volji onemogočeno, da v postopku sodeluje tudi njegov strokovni pomočnik.
Če je za izvedbo dokaza treba založiti predujem, pa stranka tega ne stori, potem jo doletijo enake posledice, kakor če izvedbe dokaza sploh ne bi predlagala.
ZLS člen 18, 18. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 24, 25, 25/1, 481, 481/1, 481/1-1, 24, 25, 25/1, 481, 481/1, 481/1-1.
predlog za izvršbo - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost
Krajevna skupnost je samoupravna lokalna skupnost. V skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi je namreč krajevna skupnost ožji del občine, ki se lahko ustanovi na območju občine (18. člen ZLS). Gre za obliko lokalne samouprave znotraj občine. Krajevna skupnost je torej subjekt, za katerega je treba v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
stanovanjski stroški - stroški upravljanja, prenove in izboljšav
Stroški upravljanja predstavljajo plačilo upravniku za njegovo storitev in delo in jih je tako upravičen zahtevati na pogodbeni podlagi. Plačilo ostalih stanovanjskih stroškov sme zahtevati le iz naslova povračila, kar pomeni, da mora navesti in dokazati, da jih je za lastnike poravnal sam in iz lastnih sredstev.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da ima dolžnik sedaj svoj sedež na naslovu "S... 13", medtem ko je v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo naveden naslov "S... 11". Vendar pa je to le posledica dolžnikove spremembe sedeža, pri čemer gre vseskozi za isti pravni subjekt, z isto matično številko. Prav tako je upnik med postopkom spremenil svoj sedež z naslova "Š... 21a, Ž..." na naslov "M... 85, C...", posledično tudi svojo firmo, pri čemer pa gre (prav tako kot pri dolžniku) za isti pravni subjekt, z isto matično številko.
Umik dokaznega predloga mora biti izrečen, saj procesni zakon ne določa njegove presumpcije (npr. zaradi "nevztrajanja" pri njem). Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, ampak izvede samo tiste, ki so pomembni za odločbo, medtem ko ostale zavrne. Za odločbo pa so pomembni tisti dokazi, s katerimi se dokazujejo (oz. zanikajo) dejstva, pomembna za odločitev.
ZPPSL člen 2, 15, 99, 2, 15, 99. ZPP člen 365, 365. ZFPPod člen 23, 30, 31, 39, 23, 30, 31, 39.
začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra
Jasno razpoznavno je ZFPPod posegel v ZGD, saj je, kot mlajši in specialnejši splošni pravni akt specialneje in podrobneje (opomba: določba 257. člena ZGD o dolžnostih uprave ob izgubi, prezadolženosti ali plačilni nesposobnosti je bila brez določenih sankcij za njeno kršitev le lex imperfecta) uredil isto materijo. V skladu s pravno teorijo pa je zakonodajalec v 1. točki prvega odstavka 39. člena ZFPPod tudi izrecno zapisal derogacijsko klavzulo, katere osnovni pomen je (po teoriji prava), da se nova pravna ureditev v času in prostoru zaradi pravnega reda nedvoumno prepozna in da se v posledici jasno odrazijo (spremenjene) pravice in dolžnosti pravnih subjektov. ZFPPod pa ne vsebuje niti izrecne niti splošne derogacijske klavzule v odnosu do ZPPSL in tudi iz njegovih določb ni mogoče zaključiti, da je hotel poseči v pravno ureditev stečaja in prisilne poravnave.
Če upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo poskuša dolg izterjati s pomočjo detektivske agencije, stroški te agencije niso izvršilni stroški v smislu 1. odst. 38. čl. ZIZ in tudi niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo po 5. odst. 38. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče zato dolžnika ne more zavezati k povračilu teh stroškov.
Tožnik je bil v tekočem letu vse do invalidske upokojitve dne 21.8.1995 v bolniškem staležu, zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za to, da tožnik ni izrabil letnega dopusta za leto 1995. Škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta ni povzročila tožena stranka, zato ni podana njena krivda kot element odškodninske odgovornosti.
ZZZDR člen 12, 20, 65, 12, 20, 65. ZPIZ člen 72, 73, 77, 72, 73, 77.
družinska pokojnina
Izvenzakonska skupnost mora po določbi 77. člena ZPIZ trajati najmanj tri leta, da lahko zunajzakonski partner pridobi pravico do družinske pokojnine po umrlem zunajzakonskem partnerju. Čeprav sta bivša zakonca po razvezi živela skupaj, vendar ta izvenzakonska skupnost ni trajala vsaj tri leta, ni izpolnjen pogoj za priznanje družinske pokojnine.
invalidsko zavarovanje - zdravstveno stanje delavca
Za priznanje invalidnosti morajo biti po določbi 1. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92 s spremembami) podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Če pa zdravljenje še ni končano, že zaradi tega ni moč priznati invalidnosti.
2. odst. 120. člena ZPP določa, da sodišče razpiše narok na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. členu ZPP. Ker je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do katere je prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok, saj ne gre za splošno znano dejstvo oz. za očitno neupravičeni razlog. Ker je predsednik senata prve stopnje o takem predlogu odločil brez naroka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.