ZDPra člen 16, 16. ZPP člen 154, 155, 162, 154, 155, 162.
stroški
Tožena stranka - država je kot stranka v pravdnem postopku, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Za take primere ne pride v poštev določba 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade, saj ta določba velja le za primere, ko se državni organ (in ne država) udeležuje postopka kot stranka.
V skladu s 1. odst. 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena istega zakona. Toženec z ničemer ne izkazuje, da domnevnega dejstva, da je regres za letni dopust za leto 1997 že plačal, brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati. V kolikor pa je toženec svojo obveznost medtem v resnici poravnal, bo v morebitni izvršbi še vedno lahko dokazoval, da je obveznost že poravnana.
2. odst. 120. člena ZPP določa, da sodišče razpiše narok na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. členu ZPP. Ker je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do katere je prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok, saj ne gre za splošno znano dejstvo oz. za očitno neupravičeni razlog. Ker je predsednik senata prve stopnje o takem predlogu odločil brez naroka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZOR člen 28, 28/2, 65, 28, 28/2, 65. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
odpoved odpravnini
Pravica do odpravnine, ki gre trajno presežnemu delavcu in pravica do regresa za letni dopust sta pravici, s katerima delavec lahko prosto razpolaga in se jima lahko tudi odpove. Izjava volje o tem mora biti povsem jasna in nedvoumna. Na podlagi izjave, da tožnica soglaša, da ji delovno razmerje preneha iz nujnih operativnih razlogov, brez obveznosti podjetja, se lahko nanaša le na odpoved pravici do odpravnine trajno presežnega delavca (3. odst. 36.f člena ZDR), nikakor pa iz nje ne izhaja odpoved regresu za letni dopust.
V kolikor je bilo predvideno, da bo tožnik odmerjeni sorazmerni del letnega dopusta v trajanju 12 dni izkoristil v času, ko je dejansko bil v bolniškem staležu, za neizrabo dopusta ni kriv delodajalec.
Nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med plačo, ki jo zavarovanec prejema za dejansko opravljeno delo in plačo, ki bi jo dobil, če bi isto delo opravljal polni delovni čas, z omejitvijo, da to od uveljavitve spremembe in dopolnitve 131. člena ZPIZ-92 ne more biti višje od 50 % najvišje pokojninske osnove. Novelirana zakonska ureditev ne posega v pridobljene pravice, saj velja od uveljavitve dalje, zato tožnik za obdobje po uveljavitvi novele v letu 1996 neutemeljeno zahteva priznanje nadomestila, ki presega omejitev iz 131. člena ZPIZ.
ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 60, 61, 62, 63, 64, 65. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
zavrženje tožbe - ničnost
Če delavka ni zahtevala sodnega varstva pravic pri delodajalcu oz. ni ugovarjala zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ne more v sodnem postopku zahtevati, da sodišče ugotovi ničnost sklepa delodajalca. Takšna tožba se zavrže.
Tožnik je bil v tekočem letu vse do invalidske upokojitve dne 21.8.1995 v bolniškem staležu, zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za to, da tožnik ni izrabil letnega dopusta za leto 1995. Škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta ni povzročila tožena stranka, zato ni podana njena krivda kot element odškodninske odgovornosti.
invalidsko zavarovanje - zdravstveno stanje delavca
Za priznanje invalidnosti morajo biti po določbi 1. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92 s spremembami) podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Če pa zdravljenje še ni končano, že zaradi tega ni moč priznati invalidnosti.
ZZZDR člen 12, 20, 65, 12, 20, 65. ZPIZ člen 72, 73, 77, 72, 73, 77.
družinska pokojnina
Izvenzakonska skupnost mora po določbi 77. člena ZPIZ trajati najmanj tri leta, da lahko zunajzakonski partner pridobi pravico do družinske pokojnine po umrlem zunajzakonskem partnerju. Čeprav sta bivša zakonca po razvezi živela skupaj, vendar ta izvenzakonska skupnost ni trajala vsaj tri leta, ni izpolnjen pogoj za priznanje družinske pokojnine.
Tožeča stranka je tista, ki ve, na kakšni podlagi uveljavlja svojo prerekano terjatev in kakšen postopek mora začeti oziroma nadaljevati. Zato je bila ona tista, ki je bila dolžna predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in ne vložiti nove tožbe. Ali bo vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, je bila torej stvar odločitve tožeče stranke. Tožeča stranka v postopku ni uspela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je, po načelu uspeha po 1. odst. 154. člena ZPP, tožeči stranki naložilo, da toženi povrne njene pravdne stroške.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu
Policistu, ki ga je ob intervenciji eden izmed razgrajačev ugriznil v nogo, je sodišče utemeljeno prisodilo odškodnino zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in strahu zaradi možnosti okužbe s HIV.
Neodgovornost za prometni prekršek še ne pomeni, da voznica ni (so)odgovorna za nastanek škode po pravilih civilnega prava. Na odločbo sodnika za prekrške (niti obsodilno niti oprostilno) pravdno sodišče ni vezano, saj je vezano samo na obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pa še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Trditev, ki jo postavi izvedenec v svojem mnenju (enako velja tudi za navedbe prič) še ni trditev stranke, zato se mora stranka, ki svoj zahtevek ali obrambo temelji na takšnih navedbah drugih udeležencev v postopku, na te navedbe izrecno in konkretizirano sklicevati, da jih je mogoče šteti kot trditve strank.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 6.
izvedenec - nagrada za delo izvedenca - izvedenina - pravilnik
Sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade izvedencu ni uporabilo Pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, pa bi ga moralo.
ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/4, 141, 141/1, 141/2, 141/4.
vročanje - nadomestna vročitev - obvestilo stranki - naslov dolžnika
Nadomestna vročitev po 141. čl. ZPP je možna samo v primeru, če naslov, na katerem bi bilo potrebno vročitev opraviti, obstaja, vendar pa pisanja iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogoče vročiti. V kolikor ne obstaja niti zgradba niti poštni nabiralnik, kjer bi bilo obvestilo iz 1. odst. 141. čl. ZPP mogoče pustiti, nadomestne vročitve že po naravi stvari ni mogoče opraviti (obvestila ni mogoče npr. pribiti na drevo ali pustiti na tleh). Če dolžnikov naslov oz. zgradba v času vročanja ne obstaja, nadomestna vročitev ni pravilna, ne glede na stanje v sodnem registru.
Vsa opravila v zvezi z rubežem (pristop, oprava rubeža, cenitev, sestava listin, hramba stvari pri izvršitelju itd.) so že zajeta v (eni) ceni po tarifni številki 1, kar pomeni, da je cena za opravo rubeža enotna, ne glede na to, katera od običajnih z rubežem povezanih dejanj bo potrebno opraviti in kako obsežna bodo le-ta. Višina predujma ni odvisna od predvidenega obsega opravil v zvezi z rubežem, ki so zajeta v 2. odst. tar. št. 1 Pravilnika, zato tudi ni mogoče te cene deliti na posamezne elemente. Upnik od dolžnika ne more zahtevati povrnitve stroškov pritožbe zoper sklep o višini predujma, saj ti stroški niso potrebni za samo opravo izvršbe.
prisilna poravnava - začetek postopka prisilne poravnave - terjatev v tuji valuti - menjava
Po določilu 4. odst. 37. čl. ZPPSL se terjatve upnikov v tuji valuti spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka prisilne poravnave. Upnik s prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave uveljavlja zahtevek, da se mu prizna glasovalna pravica. Ker je bila terjatev upnika ugovarjana v celoti in zato upnik glasovalne pravice ni imel, prvostopno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker je tožbenemu zahtevku na plačilo nemških mark ugodilo po tečaju, veljavnem na dan 13.9.1996, saj so do takrat vse terjatve, katerih plačilo je zahtevala v tej pravdi, že zapadle.
Tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki je sicer v svoji osnovi namenjena regulaciji spornega razmerja, je treba presojati v okvirih, ki jih postavlja ZIZ. Predmet presoje je zato v tem, ali ima tožeča stranka do tožene stranke verjetno izkazano bodočo nedenarno terjatev. Dopusten namen pravnega posla, ki ga v imenu gospodarskega subjekta opravi njegova uprava, se izčrpa v tem, kar je za družbo mišljeno kot ekonomsko smotrno v kontekstu njenega (dobičkanosnega) nastopanja na trgu. Transakcija, katere namen je spraviti premoženje gospodarskega subjekta izven njegove kontrole, teh pogojev ne izpolnjuje.
ZOR člen 500, 500/2, 500, 500/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - pobot - stvarna napaka - CENA - plačilo
Z ugovorom, da je razneslo tri pnevmatike iz prejšnje pošiljke, bi dolžnik zoper plačilo v tem postopku vtoževanih (očitno brezhibnih) pnevmatik lahko uspel le, če bi postavil ustrezen pobotni ugovor (napr. iz naslova odškodnine).