ZVD člen 46, 46/3, 46, 46/3. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 87, 87/1.
vzročna zveza - opustitev - varstvo pri delu - nesreča pri delu
Za presojo o vprašanju, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, je treba ugotoviti, ali so bili prekršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti. Najprej je treba upoštevati pasivne vzroke (zatrjevane opustitve), ki so lahko ustvarili nevarni položaj, ki ga želijo predpisi o varstvu pri delu preprečiti, ker računajo z določenim ravnanjem delavcev v konkretnem delovnem procesu. Delavkino ravnanje je treba umestiti v ta kontekst.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovor tretjega - rubežni in cenilni zapisnik - zapisnik
Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa in podatkov spisa namreč izhaja, da v obravnavanem primeru neoveritev podpisov ni edina ovira za predlagani vpis v zemljiško knjigo. Bistvena ovira za vpis je v okoliščini, da so s trenutkom izročiteljičine smrti (6.12.1995) postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njeni zakoniti dediči (36. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, 123. in 132. člen ZD), kar je bilo tudi pravnomočno ugotovljeno s sklepom o dedovanju, že pred vložitvijo predlagateljevega predloga za vpis v zemljiško knjigo.
Če stranka uveljavlja v (nasprotni) tožbi nedenarni in denarni zahtevek in ne opredeli vrednosti spornega predmeta za posamični zahtevek, sodišče upošteva označeno vrednost (nasprotne) tožbe in določi vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej in jih ne sešteva. Vrednost zapadle uporabnine, ki jo je označila tožena stranka v tožbi, v smislu določbe 219. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ni moč enačiti z najemnino, saj ob zatrjevanem neobstoju najemne pogodbe med strankama ne gre za spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - skupno premoženje
Zavarovanja terjatve na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti za terjatev do enega soalstnika skupnega premoženja. Prav tako pa ga že pojmovno ni mogoče dovoliti na nedoločenem deležu dolžnice na skupnem premoženju. Upnik, ki želi doseči izvršbo oz. zavarovanje na deležu enega od zakoncev, lahko ravna po določbi 1. odstavka 57. člena ZZZDR. Po omenjeni določbi lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahteva izvršbo na ta delež.
Pri prodaji knjige, kjer je plačilo dogovorjeno v obrokih, izročitev knjige pa šele po plačilu, kjer se je prodaja vršila pred izidom knjige in po prednaročniški ceni, glede izročitve knjige in zamude s plačilom le te ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR, da pride kupec s plačilom v zamudo šele takrat, ko mu je knjiga izročena.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - dolžnik - dovoljenost
Predmet po izvršilnem naslovu (po sodni poravnavi) je lahko le dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev. Le tako obveznost je namreč v izvršilnem postopku mogoče izvršiti. Sodna poravnava, ki jo je kot izvršilni naslov predložil upnik, zgolj ugotavlja obstoj upnikove terjatve napram dolžniku, zato taka sodna poravnava ni mogla postati izvršljiva in ne more biti izvršilen naslov, primeren za izvršbo. V takem primeru je treba upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Ker pa je v konkretnem primeru dolžnik v stečaju, bi bila povsem pravilna odločitev, da bi sodišče prve stopnje izvršilni predlog kot nedovoljen zavrglo. Zakon o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, ZPPSL) namreč v 111.členu določa, da od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Po začetku stečajnega postopka je individualna izvršba dovoljena le na podlagi izvršilnih naslovov, katerih predmet so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, izločitvene pravice, terjatve, ki so stroški stečajnega postopka, in terjatve po izvršilnih naslovih, ki jih upnik pridobi v stečajnem postopku oziroma v pravdah, na katere je bil napoten v stečajnem postopku. Ker za take izjeme od pravila prepovedi izvršbe v konkretnem primeru ne gre, bi bilo treba upnikov predlog za izvršbo zavreči.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev - rubež stvari
Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko upnik predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu za izročitev stvari. Pravnomočni sklep o prenosu terjatve na upnika je izvršilni naslov v izvršbi upnika zoper drugega kot dolžnika na izročitev stvari.
ZDSS člen 57, 57/3, 57, 57/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 56, 55, 55/1, 55/1-5, 56.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - sodna poravnava - ugovor po izteku roka - zastopanje
Ker je bila 2.točka sodne poravnave z dne 10.12.1996, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena s sodno poravnavo z dne 3.11.1998 in ker gre torej za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, dolžnica pa ga je uveljavljala pred koncem izvršilnega postopka, je podan ugovorni razlog po 5.točki 1.odstavka 55.člena ZIZ. Ob tem pa ne morejo biti upoštevne upnikove pritožbene navedbe, da je sodno poravnavo iz leta 1998 sklenil sindikat, ki ga ni pooblastil za zastopanje v kolektivnem delovnem sporu zaradi kršenja kolektivne pogodbe. Iz 3.odstavka 57.člena ZDSS namreč izhaja, da sodna poravnava, ki jo v kolektivnem delovnem sporu sklene sindikat z delodajalcem, pomeni izvršilni naslov za vse tiste, ki jim taka poravnava daje neko pravico, torej tudi za upnika, kateremu daje pravico do izterjave premalo izplačanih plač.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje pravne osebe - prenehanje pooblastila - prekinitev postopka
Če pa stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko po 117. členu ZPP na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka. To pa pomeni, da mora opravičen vzrok obstajati v strankini sferi. Zatrjevano nepravilno postopanje sodišča zato ne more biti upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je lahko predmet preizkusa v pritožbenem postopku zoper odločbo sodišča, ki jo je izdalo zaradi (domnevne) zamude stranke, opraviti določeno procesno dejanje. Posledica prenehanja pravne osebe je prekinitev postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugotoviti, da je postopek prekinjen od 30.12.1998. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 214. člena ZPP), posledica prekinitve postopka pa je tudi prenehanje teka rokov, določenih za pravdna dejanja (1. odstavek 214. člena ZPP).
Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču, ter je tretji izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
Trditveno breme tožeči stranki nalaga, da navede vsa pravotvorna dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev tožeče stranke o temelju vtoževanega zneska.
Poravnava v prvi vrsti pomeni sporazum med osebami, med katerimi je spor ali negotovost, da z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Zato predloga za poravnavo ni moč uporabiti za drug namen, t.j. kot dokaz za "korist", ki naj bi jo tožena stranka imela od dobavljene energije.
Dejanje, kot je opisano v izreku, vsebuje le abstrakten namen obtoženčevega ravnanja, ni pa konkretno opisano, kakšna spolna dejanja je želel storiti obtoženec. Za to dejanje, ki ga je obtoženec obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje.
Subjekt vpisa, ki ni hkrati predlagatelj, ima pravico do pritožbe, vendar mora navesti pravni interes za pritožbo in ga konkretizirati. Tako mora navesti, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes utegne biti s sklepom registrskega sodišča prizadet.
Na podlagi 2. odst. 81. čl. ZDavP opravi sodišče prisilno izvršbo po ZIZ le, ko gre za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja ali iz deleža družbenika. Ker je v konkretnem primeru upnica predlagala izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri Agenciji RS za plačilni promet, ne gre za izjemo iz 2. odst. 81. čl. ZDavP. Zato sodišče za prisilno izterjavo upničine denarne terjatve ni pristojno.