sklep o izvršbi - ugovor - ugovor tretjega - rubežni in cenilni zapisnik - zapisnik
Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje pravne osebe - prenehanje pooblastila - prekinitev postopka
Če pa stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko po 117. členu ZPP na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka. To pa pomeni, da mora opravičen vzrok obstajati v strankini sferi. Zatrjevano nepravilno postopanje sodišča zato ne more biti upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je lahko predmet preizkusa v pritožbenem postopku zoper odločbo sodišča, ki jo je izdalo zaradi (domnevne) zamude stranke, opraviti določeno procesno dejanje. Posledica prenehanja pravne osebe je prekinitev postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugotoviti, da je postopek prekinjen od 30.12.1998. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 214. člena ZPP), posledica prekinitve postopka pa je tudi prenehanje teka rokov, določenih za pravdna dejanja (1. odstavek 214. člena ZPP).
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - skupno premoženje
Zavarovanja terjatve na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti za terjatev do enega soalstnika skupnega premoženja. Prav tako pa ga že pojmovno ni mogoče dovoliti na nedoločenem deležu dolžnice na skupnem premoženju. Upnik, ki želi doseči izvršbo oz. zavarovanje na deležu enega od zakoncev, lahko ravna po določbi 1. odstavka 57. člena ZZZDR. Po omenjeni določbi lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahteva izvršbo na ta delež.
Pri prodaji knjige, kjer je plačilo dogovorjeno v obrokih, izročitev knjige pa šele po plačilu, kjer se je prodaja vršila pred izidom knjige in po prednaročniški ceni, glede izročitve knjige in zamude s plačilom le te ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR, da pride kupec s plačilom v zamudo šele takrat, ko mu je knjiga izročena.
Dolžnost staršev, da preživljajo otroke po doseženi polnoletnosti obstaja le, če se otroci redno šolajo (123. čl. ZZZDR). Odločilna okoliščina, od katere je odvisna odločitev o preživninski obveznosti toženca, je torej redno šolanje tožnika. O tej okoliščini pa sodba prve stopnje nima razlogov (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), čeprav sta pravdni stranki v dokaz njenega (ne)obstoja navajali dejstva in tudi predlagali dokaze. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1.odst. 354. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - aktivna legitimacija upravnika
Upravnik je upravičen zahtevati plačilo stroškov upravljanja kot plačila za svoje delo, medtem ko je upravičen zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na povrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnal sam iz svojih sredstev.
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa in podatkov spisa namreč izhaja, da v obravnavanem primeru neoveritev podpisov ni edina ovira za predlagani vpis v zemljiško knjigo. Bistvena ovira za vpis je v okoliščini, da so s trenutkom izročiteljičine smrti (6.12.1995) postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njeni zakoniti dediči (36. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, 123. in 132. člen ZD), kar je bilo tudi pravnomočno ugotovljeno s sklepom o dedovanju, že pred vložitvijo predlagateljevega predloga za vpis v zemljiško knjigo.
Zaščitena kmetija ni predmet, ki bi bil izvzet iz izvršbe (drugi odstavek 32. člena ZIZ), saj Zakon o kmetijskih zemljiščih ne določa, da je zaščitena kmetija stvar, ki ni v prometu. V primeru, ko je predmet izvršbe zaščitena kmetija, mora sodišče le upoštevati posebne določbe ZZK o prodaji takšne kmetije.
Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču, ter je tretji izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
Če stranka uveljavlja v (nasprotni) tožbi nedenarni in denarni zahtevek in ne opredeli vrednosti spornega predmeta za posamični zahtevek, sodišče upošteva označeno vrednost (nasprotne) tožbe in določi vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej in jih ne sešteva. Vrednost zapadle uporabnine, ki jo je označila tožena stranka v tožbi, v smislu določbe 219. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ni moč enačiti z najemnino, saj ob zatrjevanem neobstoju najemne pogodbe med strankama ne gre za spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja.
izvršba na premičnine - omejitev izvršbe - rubež - ugovor - ugovorni razlog
Rubež dnevnega izkupička v gostinskem lokalu dolžnika kot samostojnega podjetnika predstavlja izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine po 77. in sledečih členih ZIZ. Dnevni izkupiček oz. blagajniški inkaso namreč predstavlja gotovino, gotovina pa je premičnina, zato za rubež dnevnega inkasa veljajo omejitve oziroma oprostitve izvršbe po 5. tč. 1. odst. 79. čl. ZIZ v zvezi s 102. čl. ZIZ.
nadaljevanje postopka - dedovanje - odgovornost za zapustnikove dolgove
V fazi dovolitve izvršbi se dedič ne more uspešno braniti, češ, da terjatev presega vrednost zapuščine. Odločilno vprašanje, od katerega je odvisno, da se bo postopek nadaljeval zoper dediča, je namreč zgolj to, ali je dedič ali ne.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče na predlog upnika delno ustavilo izvršbo (za plačani znesek). Ta sklep pa za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po njegovi pravnomočnosti izvršba nadaljevala le še za neplačani znesek, ki je nižji, kot pa je znesek, za katerega je bila dovoljena s sklepom o izvršbi. Zato dolžnik za pritožbo nima pravnega interesa.
Tudi po določbi 491. čl. ZOR, ki ureja vprašanje neizpolnitve prodajne pogodbe v dodatnem roku, se kupna pogodba razdre po samem zakonu, če je prodajalec v dodatnem roku ne izpolni.
Dejanje, kot je opisano v izreku, vsebuje le abstrakten namen obtoženčevega ravnanja, ni pa konkretno opisano, kakšna spolna dejanja je želel storiti obtoženec. Za to dejanje, ki ga je obtoženec obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje.
Na podlagi 2. odst. 81. čl. ZDavP opravi sodišče prisilno izvršbo po ZIZ le, ko gre za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja ali iz deleža družbenika. Ker je v konkretnem primeru upnica predlagala izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri Agenciji RS za plačilni promet, ne gre za izjemo iz 2. odst. 81. čl. ZDavP. Zato sodišče za prisilno izterjavo upničine denarne terjatve ni pristojno.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo obdolženčevo krivdo v zvezi z obema kaznivima dejanjima in je s tem tudi navedlo, zakaj ne pride v poštev silobran, kot je to navajal zagovornik v pritožbi. Šlo je namreč za napad s strani obdolženca, ne pa za obrambo obdolženca pred oškodovancema.
Subjekt vpisa, ki ni hkrati predlagatelj, ima pravico do pritožbe, vendar mora navesti pravni interes za pritožbo in ga konkretizirati. Tako mora navesti, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes utegne biti s sklepom registrskega sodišča prizadet.