ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 291, 292, 38, 38/1, 38/2, 291, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19, 19/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški izvršbe - izvršilni stroški
Izvršitelj je pripravil obračun obresti po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja in odredbe sodišča o opravi dejanj izvršbe in po plačilu predujma, a pred prejemom sklepa o ustavitvi izvršbe, zato je upravičen do plačila iz tega naslova. Tudi ta strošek se plača iz založenega predujma.
nadaljevanje postopka - dedovanje - odgovornost za zapustnikove dolgove
V fazi dovolitve izvršbi se dedič ne more uspešno braniti, češ, da terjatev presega vrednost zapuščine. Odločilno vprašanje, od katerega je odvisno, da se bo postopek nadaljeval zoper dediča, je namreč zgolj to, ali je dedič ali ne.
Pri prodaji knjige, kjer je plačilo dogovorjeno v obrokih, izročitev knjige pa šele po plačilu, kjer se je prodaja vršila pred izidom knjige in po prednaročniški ceni, glede izročitve knjige in zamude s plačilom le te ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR, da pride kupec s plačilom v zamudo šele takrat, ko mu je knjiga izročena.
Zaščitena kmetija ni predmet, ki bi bil izvzet iz izvršbe (drugi odstavek 32. člena ZIZ), saj Zakon o kmetijskih zemljiščih ne določa, da je zaščitena kmetija stvar, ki ni v prometu. V primeru, ko je predmet izvršbe zaščitena kmetija, mora sodišče le upoštevati posebne določbe ZZK o prodaji takšne kmetije.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - stvarno pravo
VSL03189
ZOR člen 124, 148, 148/1, 124, 148, 148/1.
poslovni prostor - pogodba o leasingu
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ob odločanju o zahtevku na izpraznitev spornega poslovnega prostora treba izhajati iz obligacijskega razmerja, ki ga ureja pogodba o leasingu nepremičnine št. 30024, sklenjena med pravdnima strankama. Vprašanje lastništva tožeče stranke ob takšnem izhodišču ni ugovor, ki bi ga bilo moč upoštevati v prid toženi stranki.
Če stranka uveljavlja v (nasprotni) tožbi nedenarni in denarni zahtevek in ne opredeli vrednosti spornega predmeta za posamični zahtevek, sodišče upošteva označeno vrednost (nasprotne) tožbe in določi vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej in jih ne sešteva. Vrednost zapadle uporabnine, ki jo je označila tožena stranka v tožbi, v smislu določbe 219. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ni moč enačiti z najemnino, saj ob zatrjevanem neobstoju najemne pogodbe med strankama ne gre za spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - skupno premoženje
Zavarovanja terjatve na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti za terjatev do enega soalstnika skupnega premoženja. Prav tako pa ga že pojmovno ni mogoče dovoliti na nedoločenem deležu dolžnice na skupnem premoženju. Upnik, ki želi doseči izvršbo oz. zavarovanje na deležu enega od zakoncev, lahko ravna po določbi 1. odstavka 57. člena ZZZDR. Po omenjeni določbi lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahteva izvršbo na ta delež.
izvršba na premičnine - omejitev izvršbe - rubež - ugovor - ugovorni razlog
Rubež dnevnega izkupička v gostinskem lokalu dolžnika kot samostojnega podjetnika predstavlja izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine po 77. in sledečih členih ZIZ. Dnevni izkupiček oz. blagajniški inkaso namreč predstavlja gotovino, gotovina pa je premičnina, zato za rubež dnevnega inkasa veljajo omejitve oziroma oprostitve izvršbe po 5. tč. 1. odst. 79. čl. ZIZ v zvezi s 102. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovor tretjega - rubežni in cenilni zapisnik - zapisnik
Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.
ZDSS člen 57, 57/3, 57, 57/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 56, 55, 55/1, 55/1-5, 56.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - sodna poravnava - ugovor po izteku roka - zastopanje
Ker je bila 2.točka sodne poravnave z dne 10.12.1996, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena s sodno poravnavo z dne 3.11.1998 in ker gre torej za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, dolžnica pa ga je uveljavljala pred koncem izvršilnega postopka, je podan ugovorni razlog po 5.točki 1.odstavka 55.člena ZIZ. Ob tem pa ne morejo biti upoštevne upnikove pritožbene navedbe, da je sodno poravnavo iz leta 1998 sklenil sindikat, ki ga ni pooblastil za zastopanje v kolektivnem delovnem sporu zaradi kršenja kolektivne pogodbe. Iz 3.odstavka 57.člena ZDSS namreč izhaja, da sodna poravnava, ki jo v kolektivnem delovnem sporu sklene sindikat z delodajalcem, pomeni izvršilni naslov za vse tiste, ki jim taka poravnava daje neko pravico, torej tudi za upnika, kateremu daje pravico do izterjave premalo izplačanih plač.
Okoliščine da je predlagateljica solastnica obravnavane nepremičnine do 13/16, ostali trije solastniki pa vsak do 1/16, da sta se še dva solastnika strinjala z predlagateljičinim predlogom, da dobi nepremičnino, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev, da je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev stvari ni mogoča, ker je solastni delež nasprotnih udeležencev toliko manjši od posameznih etaž objekta (klet, pritličje, mansarda) in da delitev posameznih etaž ni mogoča ter bi bila tudi nesmiselna, saj ima vsaka etaža svoj vhod (razen pri kleti, kjer pa bi bilo potrebno izdelati poseben vhod), potrjujejo pravilnost odločitve sodišča, da celotno nepremičnino prevzame v last in posest predlagateljica, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev.
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa in podatkov spisa namreč izhaja, da v obravnavanem primeru neoveritev podpisov ni edina ovira za predlagani vpis v zemljiško knjigo. Bistvena ovira za vpis je v okoliščini, da so s trenutkom izročiteljičine smrti (6.12.1995) postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njeni zakoniti dediči (36. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, 123. in 132. člen ZD), kar je bilo tudi pravnomočno ugotovljeno s sklepom o dedovanju, že pred vložitvijo predlagateljevega predloga za vpis v zemljiško knjigo.
Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču, ter je tretji izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
ZGD člen 410, 410/3, 451, 451/5, 410, 410/3, 451, 451/5.
povečanje osnovnega kapitala
ZGD v 3. odst. 410. člena predpisuje, da mora biti najmanj ena tretjina osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo ob ustanovitvi, zagotovljena v denarju. V 5. odst. 451. členu ZGD pa je predpisano, da se za povečanje osnovnega kapitala uporabljajo določbe 410. člena. To pomeni, da mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom družbe z omejeno odgovornostjo ves čas tako, da je najmanj ena tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, torej tudi pri povečanju osnovnega kapitala.
Tudi po določbi 491. čl. ZOR, ki ureja vprašanje neizpolnitve prodajne pogodbe v dodatnem roku, se kupna pogodba razdre po samem zakonu, če je prodajalec v dodatnem roku ne izpolni.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče na predlog upnika delno ustavilo izvršbo (za plačani znesek). Ta sklep pa za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po njegovi pravnomočnosti izvršba nadaljevala le še za neplačani znesek, ki je nižji, kot pa je znesek, za katerega je bila dovoljena s sklepom o izvršbi. Zato dolžnik za pritožbo nima pravnega interesa.
Priprave, ki so zlasti na področju intelektualnih storitev, kot predmeta delovršne pogodbe, logične, pričakovane in celo nujne, pa sodijo v pogajanja, saj je od zaključkov teh odvisna konkretna vsebina pogodbe, ki jo stranki pripravljata in njena kasnejša interpretacija (gl. 30. čl. ZOR Tudi iz zakonske norme je razvidno, da bodoči pogodbeni stranki trpita določene stroške v zvezi s pripravo pogodbe, če ne drugačne, za porabljeni čas. Vendar pa si teh vzajemno ne povrneta, če se drugače ne dogovorita (gl. 4. odst. 30. čl. ZOR). Le stranka, ki se je pošteno pogajala, lahko zahteva odškodnino od nasprotne stranke, ki bodisi ni niti imela namena, skleniti pogodbo (gl. 2. odst. citiranega člena) ali pa je tak namen brez utemeljenega razloga opustila (gl. 3. odst. citiranega člena). Tožnica pa v tem sporu ni postavila odškodninskega zahtevka, pač pa denarno terjatev, na podlagi, ki je ni dokazala, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba materialnopravno presojati njenega tožbenega zahtevka iz odškodninske podlage.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo obdolženčevo krivdo v zvezi z obema kaznivima dejanjima in je s tem tudi navedlo, zakaj ne pride v poštev silobran, kot je to navajal zagovornik v pritožbi. Šlo je namreč za napad s strani obdolženca, ne pa za obrambo obdolženca pred oškodovancema.
Poravnava v prvi vrsti pomeni sporazum med osebami, med katerimi je spor ali negotovost, da z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Zato predloga za poravnavo ni moč uporabiti za drug namen, t.j. kot dokaz za "korist", ki naj bi jo tožena stranka imela od dobavljene energije.