Subjekt vpisa, ki ni hkrati predlagatelj, ima pravico do pritožbe, vendar mora navesti pravni interes za pritožbo in ga konkretizirati. Tako mora navesti, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes utegne biti s sklepom registrskega sodišča prizadet.
Tudi po določbi 491. čl. ZOR, ki ureja vprašanje neizpolnitve prodajne pogodbe v dodatnem roku, se kupna pogodba razdre po samem zakonu, če je prodajalec v dodatnem roku ne izpolni.
Priprave, ki so zlasti na področju intelektualnih storitev, kot predmeta delovršne pogodbe, logične, pričakovane in celo nujne, pa sodijo v pogajanja, saj je od zaključkov teh odvisna konkretna vsebina pogodbe, ki jo stranki pripravljata in njena kasnejša interpretacija (gl. 30. čl. ZOR Tudi iz zakonske norme je razvidno, da bodoči pogodbeni stranki trpita določene stroške v zvezi s pripravo pogodbe, če ne drugačne, za porabljeni čas. Vendar pa si teh vzajemno ne povrneta, če se drugače ne dogovorita (gl. 4. odst. 30. čl. ZOR). Le stranka, ki se je pošteno pogajala, lahko zahteva odškodnino od nasprotne stranke, ki bodisi ni niti imela namena, skleniti pogodbo (gl. 2. odst. citiranega člena) ali pa je tak namen brez utemeljenega razloga opustila (gl. 3. odst. citiranega člena). Tožnica pa v tem sporu ni postavila odškodninskega zahtevka, pač pa denarno terjatev, na podlagi, ki je ni dokazala, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba materialnopravno presojati njenega tožbenega zahtevka iz odškodninske podlage.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo obdolženčevo krivdo v zvezi z obema kaznivima dejanjima in je s tem tudi navedlo, zakaj ne pride v poštev silobran, kot je to navajal zagovornik v pritožbi. Šlo je namreč za napad s strani obdolženca, ne pa za obrambo obdolženca pred oškodovancema.
Trditveno breme tožeči stranki nalaga, da navede vsa pravotvorna dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev tožeče stranke o temelju vtoževanega zneska.
ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103, 78, 78/2, 102, 103. ZPP člen 153, 153/4, 408, 153, 153/4, 408.
koristi otroka - primernost - dodelitev otroka - izvajanje dokazov
Temeljno materialnopravno in procesno izhodišče pri odločanju o dodelitvi mladoletnih otrok v vastvo in vzgojo, je načelo koristi otrok. V skladu z le-tem je sodišče dolžno tudi po uradni dolžnosti izvesti dokaz z izvedencem psihologom, ki naj ugotovi, kateri izmed staršev je osebnostno primeren za vzgojo in varstvo otrok.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 111, 117, 111, 117. ZDR člen 17, 17/1, 18, 18/1, 17, 17/1, 18, 18/1. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Nobeno sezonsko delo ne more nepretrgoma trajati več kot tri leta. Tudi če sodišče v obravnavanem primeru ne bi upoštevalo podaljšanja delovnega razmerja za čas porodniškega dopusta, je delovno razmerje za določen čas še vedno trajalo dve leti in dva meseca, kar izključuje možnost, da bi šlo za sezonsko delo. Sezonsko je tisto delo, ki je vezano na nek letni čas, gre torej za obdobje, ki je praviloma krajše od enega leta in je zato že pojmovno izključeno, da bi lahko trajalo toliko časa, kot je brez prekinitev trajalo delovno razmerje tožnice.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 129, 129/3. ZTPPIZ člen 69. ZDSS člen 35, 35/3. ZPIZ člen 24, 206, 270, 270/1, 270/1-1. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 158, 158/1, 158/1-1. ZUP (1986) člen 209, 209/2, 249.
socialni spor - zavarovalna doba - izrek sodne odločbe
V socialnem sporu je sodišče dolžno, ko odloči o zahtevku, presoditi tudi zakonitost toženčeve drugostopenjske, dokončne odločbe, zoper katero je vložena tožba in s tem v zvezi tudi zakonitost njegove prvostopenjske odločbe. Tudi v primeru, ko sodišče zahtevek zavrne, mora biti v izreku vsebovan tudi tisti del zahtevka, ki se glasi na razveljavitev toženčevih odločb ali sklepov.
ZZVZZ člen 12/2-1, 13, 13/2, 81, 12/2-1, 13, 13/2, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 8, 10, 43, 44, 45, 8, 10, 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - stroški
Ker v obravnavanem primeru postopek za zdraviliško zdravljenje ni bil izveden na predpisani način, ker očitno lečeča zdravnica ni štela, da bo zahtevnejša rehabilitacija na stacioniran način za stanje po poškodbi zapestja zgornje okončine iz zdravniških razlogov sploh indicirana, tudi ni pogojev za povračilo stroškov hotelskih storitev iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo - poklicna rehabilitacija - denarno nadomestilo
Po 93. členu ZPIZ je zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo - invalidom II. ali III. kategorije, mogoče priznati pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu. Pravice invalida II. ali III. kategorije do ustreznih denarnih nadomestil, določenih v 94. členu ZPIZ-92, so pogojene s predhodno pridobljenimi vsebinskimi pravicami, bodisi do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu, dela s skrajšanim delovnim časom na svojem, ali drugem ustreznem delu in do poklicne rehabilitacije. Ker je bil tožnik z dokončno in pravnomočno odločbo razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ima priznano pravico do dela na svojem delu graver v polovičnem delovnem času, mu je mogoče priznati le nadomestilo plače zaradi dela v skrajšanem delovnem času po 129. členu ZPIZ, ki je glede na 131. člen istega zakona enako razliki med plačo, ki jo prejema za delo s preostalo delovno zmožnostjo za krajši čas od polnega in plačo, ki bi jo dobival, če bi isto delo opravljal s polnim delovnim časom, ne pa tudi nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu.
URS člen 154, 154/2. ZTPDR člen 17. ZPP (1977) člen 342, 373, 373-4, 374. Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 2.
splošni akt delodajalca - dolžnost objave
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji del in nalog v ministrstvu ... je splošni akt delodajalca, ki mora biti na podlagi 154. člena Ustave primerno objavljen, preden začne veljati. V 1. odstavku 154. člena Ustave (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje) je določeno, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Objava predpisa je torej pogoj za njegovo veljavnost, kar velja tudi za splošne akte delodajalca, ki jih sicer res ni treba objavljati v uradnem listu, ampak na drug primeren način, da se z njimi seznani krog oseb, za katere splošni akti veljajo. Odločba o razporeditvi delavca, ki temelji na neobjavljenem in zato neveljavnem splošnem aktu o sistemizaciji, je nezakonita.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 370, 353, 353/1, 370. ZDR člen 18, 18.
transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Sporazum med strankama o podaljšanju delovnega razmerja za določen čas le iz razloga, ker je delavec po izteku dobe v bolniškem staležu, ali zato, da bi lahko še izrabil dopust, ni nedopusten in v nasprotju z določbami ZDR, kar bi pomenilo tudi avtomatično transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZST člen 26, 26-5, 29, 29/1, 26, 26-5, 29, 29/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
sodna taksa - plačilo po roku - umik tožbe
4. odst. 180. člena ZPP ne določa roka, ki bi imel prekluziven značaj. Če tožnik plača sodno takso za tožbo po preteku 15 - dnevnega roka, vendar še preden sodišče izda sklep o umiku tožbe, se šteje, da je bila taksa plačana pravočasno.
vrednost spornega predmeta - pogoji za vložitev revizije - sosporništvo
V sporu, v katerem se zahatevki tožnikov nanašajo na isto dejansko in pravno podlago (razlika plače na podlagi določb KP za pretežno isto časovno obdobje), se vrednost spora v smislu določb 1. odst. 41. člena ZPP/99 ugotovi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če seštevek vrednosti vseh zahtevkov presega 1.000.000,00 SIT, je rezvizija dopustna.
lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Prodajalec je svojo obveznost iz pogodbe o prodaji nepremičnine sicer že konkretiziral v 6. členu pogodbe z vpisnim dovolilom, ki pa se ne more realizirati, saj fotokopija pogodbe z neoverjenimi podpisi ni primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zaradi česar je dolžan izdati listino na podlagi katere bo vpis mogoče izvršiti.
ZPIZ člen 116, 121, 123, 116, 121, 123. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4. SKPG člen 22, 22.
odsotnost z dela - invalid III. kategorije - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
Delavcu, pri katerem je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu, ni mogoče očitati neopravičenih izsostankov z dela, dokler mu delodajalec ne izda odločbe o razporeditvi na drugo ustrezno delovno mesto. Zgolj ustno razpravljanje o tem, kakšno delo bi bilo za tožnika primerno, ni moglo biti podlaga za očitek delavcu, da je z dela neupravičeno izostal.
Tožeča stranka sicer trdi, da je terjatev (na katero se nanaša izvršilni naslov) odstopila novemu upniku, vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi prevzemnik terjatve vstopil v pravdo kot tožnik. Zato je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse za sodbo pravilno naložilo tožeči stranki.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 500, 500/2, 481, 481/1, 482, 482/1, 500, 500/2.
odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - skrita napaka - izguba pravice - obvestilo o napaki
Trditve tožene stranke niso omogočale kvalifikacije spornih stvarnih napak, namreč, ali je šlo za očitne ali skrite napake. Poleg tega tožena stranka ni navedla, kdaj je reklamirano blago prejela in kdaj naj bi tožečo stranko ustno obvestila o ugotovljenih napakah. Le tako konkretizirani ugovor iz naslova stvarnih napak omogoča presojo o pravočasnosti grajanja, ki je pogoj za perpetuacijo ugovorov iz tega naslova v pravdi na plačilo kupnine za prodano blago (2. odst. 500. čl. ZOR). Presoja o pravočasnosti nekega dejanja že po logiki stvari terja najprej opredelitev časovnih izhodišč.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je del glavnice poravnal. Ker je v zvezi s svojimi trditvami sodišču predložil tudi dokaze, je njegov delni ugovor moč šteti za obrazloženega glede glavnice v višini 375.244,39 SIT.