ZZZDR člen 79, 123, 123/1, 132, 132/5, 79, 123, 123/1, 132, 132/5. ZPP člen 337, 337.
razmerja med starši in otroci - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pravdna stranka lahko na podlagi 337. člena ZPP v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če izkaže, da novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navajati oziroma predložiti že prej, vendar le, če gre za dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji.
Odmera preživnine za štiriletnega in enoinpolletnega otroka: - možnost staršev: mati - 90.000,00 SIT; oče - 105.000,00 SIT (+ 132,000,00 SIT letno), - potrebe vsakega otroka: 40.000,00 SIT; otroški dodatek: 7.000,00 SIT za vsakega otroka, - preživnina: 20.000,00 SIT za vsakega otroka.
zavrnitev predloga - pritožba - izvršilni naslov - pristojni organ - zastaranje
Izvršilni naslov po Zakonu o davčnem postopku je tudi davčni obračun, ki ga sestavi davčni zavezanec v okviru samoobdavčitve za plačilo akontacije davka med letom in za obračun davka za celo leto. Relativni rok za zastaranje odmene in izterjave davkov je 5 let, po poteku leta, v katerem mora biti davek odmerjen oziroma izterjan, v vsakem primeru, ko poteke 10 let.
Soposestnik je upravičen do posestnega varstva proti drugemu soposestniku, ki moti oziroma onemogoča njegovo dotedanje izvrševanje posesti oziroma dejanske oblasti na stvari, ki je v soposesti.
poslovni prostor - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - poslovni prostor - solastninska pravica - solastnina
Uporabe spornih poslovnih prostorov namreč v konkretnem primeru ni moč šteti za sprejem ponudbe, ki bi jo naslovila tožeča stranka na toženo, in po kateri naj tožena te prostore uporablja proti plačilu najemnine. Takšna kvalifikacija ne pride v poštev, ker tožena stranka navaja, da zaradi neurejenih razmerij glede razdelitve uporabe prostorov med solastniki, ni znano, kdo je "pravi najemodajalec".
ZOR člen 749, 751, 752, 749, 751, 752. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba - akceptni nalog - naročilo
Dolžnica je dobila pravico predložiti Agenciji za plačilni promet sporne akceptne naloge na podlagi naročila (naloga) po 749. členu ZOR. Naročilo pa se mora izvršiti tako, kot se glasi (glej 1. odst. 751. člena ZOR), drugače pa le s soglasjem naročitelja (primerjaj 752. člen ZOR
V procesnem položaju, ko je sodišče prve stopnje obrazloženo zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter se je dolžnik na to pritožil, mora sodišče obravnavati zavrnjeni ugovor kot pritožbo, pritožbo o zavrnitvi ugovora pa le v mejah preizkusa pravilnosti sklepa o neutemeljenosti ugovora.
Ker so izvajalci gradbenih del, ki so dela izvajali v korist in po naročilu toženca, motili posest tožnika, je utemeljen tožbeni zahtevek zoper naročnika del (lastnika parcele, na kateri so izvajalci gradili), saj je bilo motenje storjeno v njegovo korist.
sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - stroški - alkoholiziranost
Eno od temljnih načel civilnopravnega razmerja je prirejenost strank. Za premoženjske in druge civilne pravice je značilno, da so po pravilu dispozitivne narave, kar pa za odredbo policista po 120. čl. ZVCP ne velja. Že to kaže na neenak položaj udeležencev razmerja in na to, da udeleženec v prometu nima možnosti izbire. Ravno to pa se odraža tudi v tem, da se o tem razmerju (tudi stroških, ki so pri tem nastali) ne odloča v pravdnem postopku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je del glavnice poravnal. Ker je v zvezi s svojimi trditvami sodišču predložil tudi dokaze, je njegov delni ugovor moč šteti za obrazloženega glede glavnice v višini 375.244,39 SIT.
V gospodarskem sporu, ki teče po ugovoru proti sklepu o izvršbi, ima račun zgolj pomen dokaza, ki sam zase ne govori v prid presoji o obstoju obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče. Prav tako ugotovitev o obstoju prodajne pogodbe ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da je tožena stranka del blaga plačala.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Za pretrganje zastaranja ne zadošča le "priznanje" dolga, priznanje določenega dejstva, pač pa zakon zahteva "pripoznavo dolga", priznanje pravice iz pravnega razmerja. Zato predlog tožene stranke, s katerim je tožeči stranki predlagala poračun medsebojnih obveznosti, ne more šteti za tako priznanje dolga, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja.
Dejstvo, da bi moral dolžnik zaradi izpraznitve poslovnih prostorov opustiti svojo dejavnost, lahko predstavlja tisto znatnejšo škodo, ki je razlog za odlog izvršbe.
gospodarska javna služba - javno podjetje - družba z omejeno odgovornostjo - sodno imenovanje direktorja - nepravdni postopek
ZJGS nima posebnih določb, o imenovanja direktorja v nujnih primerih, zato, glede na določbo 28. člena ZGJS, lahko pride v poštev uporaba določbe 251. člena ZGD tudi pri javnih podjetjih.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 18, 18/2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 288, 288/1, 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi upravne odločbe za izpolnitev denarne obveznosti pred uveljavitvijo novega Zakona o splošnem upravnem postopku, se taka izvršba opravi po sodni poti, kot je to določal 2. odst. 276. člena citiranega zakona. Novi Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99), ki je stopil v veljavo 1.4.2000, v 324. čl. izrecno določa, da se zadeve, ki so bile ob njegovi uveljavitvi v teku, končajo po določilih prejšnjega zakona.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 500, 500/2, 481, 481/1, 482, 482/1, 500, 500/2.
odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - skrita napaka - izguba pravice - obvestilo o napaki
Trditve tožene stranke niso omogočale kvalifikacije spornih stvarnih napak, namreč, ali je šlo za očitne ali skrite napake. Poleg tega tožena stranka ni navedla, kdaj je reklamirano blago prejela in kdaj naj bi tožečo stranko ustno obvestila o ugotovljenih napakah. Le tako konkretizirani ugovor iz naslova stvarnih napak omogoča presojo o pravočasnosti grajanja, ki je pogoj za perpetuacijo ugovorov iz tega naslova v pravdi na plačilo kupnine za prodano blago (2. odst. 500. čl. ZOR). Presoja o pravočasnosti nekega dejanja že po logiki stvari terja najprej opredelitev časovnih izhodišč.
Tožeča stranka sicer trdi, da je terjatev (na katero se nanaša izvršilni naslov) odstopila novemu upniku, vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi prevzemnik terjatve vstopil v pravdo kot tožnik. Zato je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse za sodbo pravilno naložilo tožeči stranki.