zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - vročanje pisanj - vročanje vabila za narok - pravdna sposobnost - poslovna sposobnost
Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni)
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - delo z elektriko
Električni podaljšek sam ni nevaren. Nevarno je lahko delo v zvezi z njim. Delo pa je tožnik opravljal za toženo stranko. Zato je za odškodninsko odgovornost tožene stranke pomembno, ali je bilo tožnikovo delo, ki ga je opravljal zanjo in po njenem naročilu, nevarno.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih - varstvo pravic delavcev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje
Samo vročanje ni samostojno procesno dejanje, ampak služi kot sredstvo za izpolnitev pogojev kakega drugega pravnega dejanja. Zato nevročitev ali vročitev, ki ni opravljena v skladu z zakonom, sama po sebi še ne pomeni niti absolutne niti relativne bistvene kršitve pravdnega postopka. Do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka pride, če na primer zaradi opustitve vročitve stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Relativna bistvena kršitev je lahko podana vedno, če bi nevročitev ali napačna vročitev mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZPP (1977) člen 332, 387, 404, 404/2, 408, 408/2.ZDDO člen 60.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - razlika v plači - sodba zaradi izostanka - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Do razlike v plačah, ki so sporne, je, kot je to razvidno iz navedb v tožbi, prišlo zaradi sklepa vlade (21.5.1992), ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom preko z zakonom določenega odstotka.
Izplačilo razlike v plačah so v tožbi zahtevali tožniki, saj jim je bila plača podrobno določena z zakonom. Do takega izplačila so bili tožniki upravičeni, saj vlada ni imela pravne podlage za drugačen izračun osnov, kot jih je določal zakon. Zato je sodišče prve stopnje, ko je iz dejstev v tožbi, ugotovilo utemeljenost zahtevka, lahko izdalo sodbo zaradi izostanka.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - sprememba disciplinskega ukrepa
Če disciplinski organi niso ugotavljali razlogov in možnosti za izrek omiljenega, pa čeprav še vedno najstrožjega disciplinskega ukrepa, je pravilen zaključek sodišča, da je bilo tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo in s tem nezakonito. To pomeni, da je imelo sodišče, ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja, možnost meritornega odločanja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), ki jo je sodišče pravilno uporabilo in spremenilo izrek disciplinskega ukrepa tako, da je njegovo izvršitev pogojno odložilo za šest mesecev.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - načrt finančne reorganizacije
Odločba Ustavnega sodišča, ki prepoveduje uporabo 51. člena ZPPSL, je bila objavljena 12.2.1996, zato so bile odločitve delodajalcev o prenehanju delovnega razmerja delavcev, sprejete na podlagi sklepov o potrditvi prisilne poravnave, ki so postali do 12.2.1996 pravnomočni, dopustne. Sklepi o prenehanju delovnih razmerij toženk so bili sprejeti v letu 1995, torej prej preden je pričela veljati prepoved uporabe določil 51. člena ZPPSL.
Dejstvo, da sodniki za odločanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča poznajo tožečo stranko, ki izvaja kot sodnica sodno oblast v istem kraju, isti zgradbi, vendar pa na drugem sodišču (najvišjem sodišču v državi, zaradi česar jo, tako kot sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča, poznajo tudi sodniki drugih za odločitev v tej pravdni zadevi stvarno pristojnih sodišč), ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP/99.
ZASP člen 9, 9/1-2. ZTVP člen 73, 78, 78/2, 88, 89, 89/2, 92, 94, 99, 100, 101, 102, 103, 169, 169/2, 170, 170/1.ZTVP-1 člen 381, 381/2. ZPP (1977) člen 483, 483/1.
avtorsko nevarovano delo - uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja - splošni akti borze - pravilnik razsodišča - dejavnost javnopravnega pomena
Besedilo, sprejeto po določenem postopku, nadzorovanem v upravnem in sodnem postopku, ki ga sprejme institucija z javnimi pooblastili za delovanje druge svoje institucije (razsodišča), ne more uživati avtorskopravnega varstva.
Vprašanje, ali so bili drugi postopki pred pristojnim sodiščem zakoniti in pravilni oziroma, ali je bil tožnik s potekom in izidi teh postopkov zadovoljen, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99 ni bistveno.
ZPP člen 67.ZS člen 1, 1/1, 36, 36/1, 67, 105, 105/1. Sodni red člen 173, 173/2, 181, 182.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - predstojnik nižjega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka predstojnik okrajnega sodišča in da se vsak dan videva v isti stavbi s sodniki pritožbenega sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo takšnega sodišča.
nujni dediči - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v določenih stvareh, v denarju ali pravicah (27. člen ZD). S tem namreč oporočitelj ni spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek (kar v bistvu pravno zmotno trdi tožeča stranka) na izročitev stvari, denarja ali na odstop pravice, ampak je samo določil način delitve zapuščine. Toženec je pravi dedič, na katerega je (tako kot na ostale dediče) prešla pokojnikova zapuščina v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), ki ima pravico zahtevati delitev zapuščine (144. člen ZD) in ki do delitve zapuščine skupno z drugimi dediči upravlja in razpolaga z zapuščino (145. člen ZD).
ZOR člen 28, 28/2, 100, 266, 266/2, 344.SZ člen 126, 126/1.
prenehanje obveznosti - odpust dolga - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - pravice imetnika stanovanjske pravice - izplačilo 30% vrednosti stanovanja ob izselitvi
Ker je tožeča stranka s podpisom obračun le potrdila, to dejstvo ne more pripeljati do materialnopravnega sklepa, da je tožeča stranka s tem toženi stranki del njene obveznosti, ki je opredeljena v zakonu (prvi odstavek 126. člena SZ), tudi odpustila, zaradi česar naj bi, njena obveznost v delu, ki ni bil zajet v obračunu, prenehala.
Na podlagi z enostranskim sklepom tožene stranke določenih elementov obračuna in samega (ravno tako s strani tožene stranke enostransko sestavljenega) obračuna, del obveznosti, ki jo je imela tožena stranka do tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 126. člena SZ, ni mogel prenehati.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, kdaj je bil zaključni račun za leto 1991 predložen SDK, česar tudi obtožni akt ni vseboval. Zato je treba v korist obsojenih pravne in odgovornih oseb šteti, da je bil očitani gospodarski prestopek storjen po izteku leta 1991, torej s 1.1.1992, zaradi česar je nastopilo absolutno zastaranje pregona zaradi gospodarskega prestopka, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (22.1.1998).
lastninska pravica - pridobitev z graditvijo na tujem zemljišču - dobrovernost graditelja in lastnika zemljišča - plačilo prometne vrednosti zemljišča
Nedobroverni graditelj pridobi lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki ga pokriva stavba in na funkcionalnem zemljišču, če se lastnik zemljišča v roku iz 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Lastnik ima v tem slučaju le pravico do povrnitve prometne vrednosti zemljišča (25/5 člen ZTLR).
revizija - dovoljenost revizije zoper odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni spor - zavrženje revizije
Kadar se podrejeni tožbeni zahtevek nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, je v premoženjskem pravnem sporu dovoljenost revizije proti pravnomočni odločitvi v podrejenem zahtevku, treba posebej presojati po določilu 382. člena ZPP. Navedba vrednosti spora v glavnem tožbenem zahtevku ni odločilna.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev pravnega posla - prodaja nepremičnine - strah pred razlastitvijo
Domnevati je res mogoče, da ob morebitni razlastitvi upravičenec za nepremičnino ne bi dobil cene, kakršno je iztržil s prodajno pogodbo, ki se očitno kaže več kot ugodna. Toda takšnega strahu ni mogoče šteti kot posledico grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
Opustitev prijave solastninskega deleža v podjetju s sedežem v tujini ni kršitev majhnega pomena.
Pomena kršitve ni mogoče vezati na višino solastninskega deleža na tujem podjetju, ampak ga je presojati z vidika javnega reda na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.