Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, nima narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - delo z elektriko
Električni podaljšek sam ni nevaren. Nevarno je lahko delo v zvezi z njim. Delo pa je tožnik opravljal za toženo stranko. Zato je za odškodninsko odgovornost tožene stranke pomembno, ali je bilo tožnikovo delo, ki ga je opravljal zanjo in po njenem naročilu, nevarno.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih - varstvo pravic delavcev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje
Samo vročanje ni samostojno procesno dejanje, ampak služi kot sredstvo za izpolnitev pogojev kakega drugega pravnega dejanja. Zato nevročitev ali vročitev, ki ni opravljena v skladu z zakonom, sama po sebi še ne pomeni niti absolutne niti relativne bistvene kršitve pravdnega postopka. Do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka pride, če na primer zaradi opustitve vročitve stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Relativna bistvena kršitev je lahko podana vedno, če bi nevročitev ali napačna vročitev mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - načrt finančne reorganizacije
Odločba Ustavnega sodišča, ki prepoveduje uporabo 51. člena ZPPSL, je bila objavljena 12.2.1996, zato so bile odločitve delodajalcev o prenehanju delovnega razmerja delavcev, sprejete na podlagi sklepov o potrditvi prisilne poravnave, ki so postali do 12.2.1996 pravnomočni, dopustne. Sklepi o prenehanju delovnih razmerij toženk so bili sprejeti v letu 1995, torej prej preden je pričela veljati prepoved uporabe določil 51. člena ZPPSL.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - sprememba disciplinskega ukrepa
Če disciplinski organi niso ugotavljali razlogov in možnosti za izrek omiljenega, pa čeprav še vedno najstrožjega disciplinskega ukrepa, je pravilen zaključek sodišča, da je bilo tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo in s tem nezakonito. To pomeni, da je imelo sodišče, ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja, možnost meritornega odločanja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), ki jo je sodišče pravilno uporabilo in spremenilo izrek disciplinskega ukrepa tako, da je njegovo izvršitev pogojno odložilo za šest mesecev.
ZPP (1977) člen 332, 387, 404, 404/2, 408, 408/2.ZDDO člen 60.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - razlika v plači - sodba zaradi izostanka - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Do razlike v plačah, ki so sporne, je, kot je to razvidno iz navedb v tožbi, prišlo zaradi sklepa vlade (21.5.1992), ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom preko z zakonom določenega odstotka.
Izplačilo razlike v plačah so v tožbi zahtevali tožniki, saj jim je bila plača podrobno določena z zakonom. Do takega izplačila so bili tožniki upravičeni, saj vlada ni imela pravne podlage za drugačen izračun osnov, kot jih je določal zakon. Zato je sodišče prve stopnje, ko je iz dejstev v tožbi, ugotovilo utemeljenost zahtevka, lahko izdalo sodbo zaradi izostanka.
ZPP člen 67.ZS člen 1, 1/1, 36, 36/1, 67, 105, 105/1. Sodni red člen 173, 173/2, 181, 182.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - predstojnik nižjega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka predstojnik okrajnega sodišča in da se vsak dan videva v isti stavbi s sodniki pritožbenega sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo takšnega sodišča.
Dejstvo, da sodniki za odločanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča poznajo tožečo stranko, ki izvaja kot sodnica sodno oblast v istem kraju, isti zgradbi, vendar pa na drugem sodišču (najvišjem sodišču v državi, zaradi česar jo, tako kot sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča, poznajo tudi sodniki drugih za odločitev v tej pravdni zadevi stvarno pristojnih sodišč), ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP/99.
Vprašanje, ali so bili drugi postopki pred pristojnim sodiščem zakoniti in pravilni oziroma, ali je bil tožnik s potekom in izidi teh postopkov zadovoljen, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99 ni bistveno.
ZASP člen 9, 9/1-2. ZTVP člen 73, 78, 78/2, 88, 89, 89/2, 92, 94, 99, 100, 101, 102, 103, 169, 169/2, 170, 170/1.ZTVP-1 člen 381, 381/2. ZPP (1977) člen 483, 483/1.
avtorsko nevarovano delo - uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja - splošni akti borze - pravilnik razsodišča - dejavnost javnopravnega pomena
Besedilo, sprejeto po določenem postopku, nadzorovanem v upravnem in sodnem postopku, ki ga sprejme institucija z javnimi pooblastili za delovanje druge svoje institucije (razsodišča), ne more uživati avtorskopravnega varstva.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, kdaj je bil zaključni račun za leto 1991 predložen SDK, česar tudi obtožni akt ni vseboval. Zato je treba v korist obsojenih pravne in odgovornih oseb šteti, da je bil očitani gospodarski prestopek storjen po izteku leta 1991, torej s 1.1.1992, zaradi česar je nastopilo absolutno zastaranje pregona zaradi gospodarskega prestopka, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (22.1.1998).
Opustitev prijave solastninskega deleža v podjetju s sedežem v tujini ni kršitev majhnega pomena.
Pomena kršitve ni mogoče vezati na višino solastninskega deleža na tujem podjetju, ampak ga je presojati z vidika javnega reda na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.
S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan.
revizija - dovoljenost revizije zoper odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni spor - zavrženje revizije
Kadar se podrejeni tožbeni zahtevek nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, je v premoženjskem pravnem sporu dovoljenost revizije proti pravnomočni odločitvi v podrejenem zahtevku, treba posebej presojati po določilu 382. člena ZPP. Navedba vrednosti spora v glavnem tožbenem zahtevku ni odločilna.
Električna napeljava je postala nevarna, ker ni bila ustrezno vzdrževana. Zato je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost le krivdno ravnanje tistega, ki bi moral ta del električne napeljave vzdrževati.
Sodišče druge stopnje bo moralo, upoštevajoč določbe ZOR, ki urejajo krivdno odgovornost (zlasti načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom), oceniti, ali je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa dejstva, ki so pravno relevantna za odločitev o morebitni krivdni odgovornosti tožene stranke.
Sodišče druge stopnje bo moralo presoditi, ali je mogoče odgovornost za vzdrževanje električnih žic naložiti uporabniku tudi v primeru, ko so te žice takorekoč neločljivo vgrajene v dobaviteljevo omrežje in bi moral uporabnik, če bi želel vzdrževati električne žice, posegati v dobaviteljevo omrežje.
kazenska odgovornost odgovorne osebe - tujec - pravna zmota - neznatna družbena škodljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ne glede na izkazani državljanski status obsojene odgovorne osebe - tujca, se le-ta kot direktor obsojene pravne osebe ne more sklicevati na zmoto glede veljavne zakonodaje v naši državi, saj je kot direktor domače pravne osebe dolžan upoštevati domače pravo in je zato smiselno sklicevanje na pravno zmoto neupoštevno.
Zgolj izostanek škodljivih posledic ne zadošča za uporabo inštituta neznatne družbene škodljivosti.
Zamuda registracije pogodbe - kreditnega posla s tujino se glede na predpise Banke Slovenije nanaša na prekoračitev roka po datumu sklenitve obravnavane pogodbe, ki je vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja in ki glede na 2.odst. 420.čl. ZKP ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati primernosti višine kazni, kolikor je izrečena v okviru predpisane kazni.
ZKPT člen 1, 5, 18. Sklep o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Uradni list RS, št.18/91-I).
kreditni posli s tujino - lex specialis - rok za registracijo kreditnega posla s tujino - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zakon o kreditnih poslih s tujino je glede ureditve teh poslov v razmerju do ZOR lex specialis, zato so kreditne posle s tujino, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko sklepale vse pravne osebe in zasebniki in ne le banke in hranilnice (5. člen).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v zakonskih mejah.
nujni dediči - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v določenih stvareh, v denarju ali pravicah (27. člen ZD). S tem namreč oporočitelj ni spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek (kar v bistvu pravno zmotno trdi tožeča stranka) na izročitev stvari, denarja ali na odstop pravice, ampak je samo določil način delitve zapuščine. Toženec je pravi dedič, na katerega je (tako kot na ostale dediče) prešla pokojnikova zapuščina v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), ki ima pravico zahtevati delitev zapuščine (144. člen ZD) in ki do delitve zapuščine skupno z drugimi dediči upravlja in razpolaga z zapuščino (145. člen ZD).
lastninska pravica - pridobitev z graditvijo na tujem zemljišču - dobrovernost graditelja in lastnika zemljišča - plačilo prometne vrednosti zemljišča
Nedobroverni graditelj pridobi lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki ga pokriva stavba in na funkcionalnem zemljišču, če se lastnik zemljišča v roku iz 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Lastnik ima v tem slučaju le pravico do povrnitve prometne vrednosti zemljišča (25/5 člen ZTLR).