povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - elementi odškodninske odgovornosti
Vsak lahko zahteva povrnitev nastale škode, če so izpolnjeni splošni pogoji odškodninskega t.j. civilnega delikta, kar je temeljno načelo odškodninskega prava. Ti elementi morajo biti izpolnjeni kumulativno in so: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed predhodno naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
povzročitev škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - medicinska napaka - komplikacije pri medicinskem posegu - vzročna zveza - - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - zaslišanje izvedenca
Ugotovljeno je bilo, da je pretrgana vzročna zveza med nastalo posledico in ravnanjem (domnevnega) poškodovalca. Manjka torej eden temeljnih pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Sodišče ni dolžno zaslišati izvedenca, ki mu je naložilo izdelavo pisnega mnenja, čeprav to seveda lahko stori. Načelno sicer velja, da se dokazi izvajajo neposredno na ustni glavni obravnavi.
preživljanje otroka - preživnina po prenehanju zunajzakonske skupnosti - višina preživnine - koristi otroka - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine
Nekatere izdatke za vsakodnevno preživljanje otrok, katerih narava to dopušča, je potrebno natančno ugotoviti: mesečni izdatki za prehrano v šoli, stroški za učenje tujega jezika, stroški za športne aktivnosti. Tiste stroške, za ugotavljanje katerih ne pridejo v poštev eksaktne metode ugotavljanja njihove višine, je potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev. V pomoč pri ugotavljanju teh dejstev je dopustno in primerno uporabiti statistične podatke Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS o višini življenjskih stroškov.
Pravilno je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za negmotno škodo, saj sta ugotovili, da niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti: nastanek protipravne (pravno priznane) škode, ki je tožnik ni dokazal, in ki mora biti v vzročni zvezi z ravnanjem poškodovalca.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pasivna legitimacija zemljiškokjižnega lastnika
Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
ZOR člen 600, 623, 623/1, 623/2.URS člen 11, 14, 22. ZPP (1977) člen 6, 93, 93/1, 102,103, 104, 105, 222, 222/2, 251, 251/4.
enako varstvo pravic - jezik v postopku - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbene cene) - akontacija plačila
Ker je sodišče upoštevalo kot datum akontacije marec 1991 in ne pomladi 1992, je uporabilo različne tečajne vrednosti in ni primerjalo prave vrednosti akontacije in dolžnega plačila. Zato ni moglo pravilno uporabiti določila 600. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem je tožena stranka dolžna plačati opravljeno delo. Poleg tega sodišče ni pojasnilo, kako je preračunani znesek primerjalo s cenami, ki jih je navedel izvedenec glede na januar 1992, in tudi ne, zakaj se je odločilo za uporabo drugega odstavka 623. člena, in ne prvega odstavka tega člena.
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
Po prvem in drugem odstavku 400. člena ZPP je revizija dovoljena samo proti tistim sklepom, s katerimi je postopek pravnomočno končan.
Sklep višjega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, ki tožnika ni oprostilo plačila stroškov za izvedenca, ni tak sklep, saj se z njim postopek še ni končal.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Ker v Zakonu o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) v zvezi z revizijo ni nobenih določb, je treba uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena. Zaradi tega jo je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.
pogodbe o plovbnem zavarovanju - zavarovanje čolna - zavarovalna vsota - ugotovitev vrednosti plovila - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZPNP pozna tri oblike vrednosti: (1) vrednost zavarovanega predmeta, ki je bila sporazumno določena v zavarovalni pogodbi ali zavarovalni polici, (2) vrednost, ki jo predstavlja zavarovalna vsota in (3)
dejansko vrednost plovila. Enake oblike vrednosti poznajo tudi splošni pogoji za zavarovanje čolnov in jadrnic, ki jih navaja sodišče prve stopnje. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da sporazumno določena vrednost v zavarovalni pogodbi ali polici, ne odgovarja pojmu zavarovalne vsote oziroma dejanske vrednosti.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 60, 336, 336-3. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 14.
zagovornik - obvezna obramba
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni imel posebnih določb o obvezni obrambi z zagovornikom na glavni obravnavi glede na težo kaznivega dejanja oz. predpisano kazen. Zato so se, po presoji Vrhovnega sodišča, morala uporabljati pravna pravila paragrafa 60 Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije, ki je določal obvezno obrambo z zagovornikom, čim je bila uvedena preiskava ali vložena neposredna obtožnica za vsa kazniva dejanja, za katera je bila v zakonu predpisana kazen "robije ali zatočenja nad pet let".
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nove metode identifikacije oseb pri ugotavljanju očetovstva kot nov dokaz - analiza DNA
Tožeča stranka je sama spremljala strokovno literaturo in v njej zasledila tudi analizo DNA. Po njenem razumevanju te analize je bila res že v prejšnjem postopku prepričana, da bi bil rezultat te analize drugačen od rezultatov, ki so jih dale analize, ki so bile izvedene v sodnem postopku. To vedenje tožeče stranke o obstoju nove metode in njeni uporabnosti v očetovskih sporih pa po presoji revizijskega sodišča ni predstavljalo pravno upoštevnega novega dejstva v smislu 9. točke 421. člena ZPP/77 vse dotlej, dokler ni tožeča stranka šele v obnovitvenem postopku na naroku dne 14.4.1997 prejela znanstveno potrditev njenih zatrjevanj, da je z analizo DNA res mogoče ovreči rezultate vseh prejšnjih preiskav. V strokovnem mnenju doc. dr.
Jožeta Balažica z dne 14.4.1997 so tedaj brez dvoma navedena nova dejstva, ki tožeči stranki in sodišču pred tem datumom niso bila znana. Pogoji za dovolitev obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP/77 so zato izpolnjeni.
ZOR člen 299, 299/1, 300, 899, 899/2, 934, 939. ZBH člen 77, 77/1, 78, 78/2, 78/3.ZAZV člen 4, 12. ZBS člen 1, 1/2.
prenehanje obveznosti - zavarovanje terjatev - zavarovanje - izpolnitev s subrogacijo - bančni depoziti - izključitev nekaterih zavarovanj
Pri pogodbi, sklenjeni med zavarovalnico in hranilnico, gre za pogodbo v korist tretjih - deponentov hranilnice, saj so se zavarovale njihove terjatve iz naslova vlog. Po določilu drugega odstavka 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja, ki se nanaša na zavarovanje, ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Uporaba določil 300. člena ZOR o subrogaciji po zakonu in sploh o subrogaciji (zlasti 299. člen ZOR) iz splošnega dela - temeljev obligacijskih razmerij s tem seveda ni izključena.
Pogoj za uveljavljanje pravic iz subrogacije (bodisi na zakonski bodisi na pogodbeni podlagi) je izpolnitev tuje obveznosti. V obravnavani zadevi pa tožeča zavarovalnica ni z izplačilom vlog deponentom hranilnice plačala tujega dolga, temveč je izpolnila samo svojo lastno pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe z dne 25.1.1991 in iz police št... z dne 6.1.1993. Zavarovalnica je sklenila citirano pogodbo v okviru svojega poslovanja odplačno - proti plačilu premije in zato je seveda tudi prevzela obveznost za izplačilo vlog, če nastopi zavarovalni primer. Gre tedaj za popolnoma normalno poslovno razmerje na podlagi gospodarskega računa, ko si stranki s svojimi pravicami in obveznostmi stojita druga proti drugi.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Ker v času sojenja ni bilo posebnega zakona o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, so bile z veljavnimi predpisi kazenskega prava očitno mišljene določbe Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki so se uporabljale kot pravna pravila.
V obravnavani zadevi v dosedanji fazi postopka vloga intervenienta še ni bila vročena pravdnima strankama, pa tudi sodišče samo se o predlogu še ni izreklo. Zato v tej fazi postopka ni intervencijskega spora, zaradi česar dejstvo, da je predlagala intervencijo v tuji pravdi oseba, ki opravlja delo strojepiske pri sodišču, ki pravdno zadevo obravnava, ne predstavlja tehtnega razloga iz 68. člena ZPP/77 za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Dejstvo, da je upnica žena sodnika, ki opravlja sodno funkcijo pri sodišču, ki bi moralo odločiti o vloženem pravnem sredstvu, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP/77. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka, ker je po določbi 1. odst. 242. čl. ZUP odločbo organa prve stopnje le odpravila in s tem stvari sama ni rešila.