dolžnost staršev preživljati otroka - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje
Upravičeni razlogi za začasno prekinitev sicer uspešnega študija, kot sta na primer bolezen ali nosečnost, nimajo za posledico presoje, da ne gre za redno šolanje v smislu 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem ZZZDR). Zato tožnica zaradi prekinitve študija ob porodu ni izgubila pravice do preživljanja po prvem odstavku 123. člena ZZZDR.
dovoljenje za stalno prebivanje - delovno dovoljenje oz. poslovni vizum
Veljavnost delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma je časovno omejena in je zato zaradi določb Zakona o zaposlovanju tujcev vsaka vnovična pridobitev delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma negotova, s tem pa je negotova tudi trajna materialna eksistenca iz naslova takšne zaposlitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil pod močnim vplivom alkohola ter na mah, izzvan z grobimi žalitvami oškodovanke, zagovornik obdolženca skuša prikazati drugačno dejansko stanje storjenega kaznivega dejanja. Iz tega razloga pa po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Tožeča stranka je z lastninsko tožbo (37. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) zahtevala od tožene stranke vrnitev v tožbenem zahtevku navedenih premičnih stvari in plačilo odškodnine. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožena stranka ne poseduje nobene od v tožbenem zahtevku navedenih premičnih stvari, tožeči stranki pa tudi ni uspelo dokazati, da naj bi tožena stranka poškodovala ali uničila kakšno premično stvar, ki naj bi bila last tožeče stranke. Vindikacijski in odškodninski zahtevek tožeče stranke, ki sta bila naperjena proti toženi stranki, sta bila zato materialnopravno pravilno zavrnjena.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1-3, 205, 205/1, 205/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora na predlog preiskovalnega sodnika - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Senat okrožnega sodišča je po enomesečnem priporu na predlog preiskovalnega sodnika izdal sklep o podaljšanju pripora. Kljub pritožbi zoper njega in razveljavitvi navedenega sklepa obdolženec ni bil nezakonito v priporu, saj po določbi 2.odst. 205.čl. ZKP pritožba zoper sklep senata ne zadrži njegove izvršitve.
V primeru razveljavitve sklepa o podaljšanju pripora, ko je obdolženec v priporu, mora sodišče tako kot ob odreditvi pripora ob uporabi smiselne razlage 2.odst. 20.čl. Ustave najkasneje v 24 urah ponovno odločiti o predlogu za podaljšanje pripora in če pripor podaljša, sklep v okviru 24 urnega roka tudi vročiti obdolžencu.
URS člen 35, 39. ZPP (1977) člen 12, 12/3.ZOR člen 200.
povrnitev škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - vezanost civilnega sodišča na poravnavo v kazenskem postopku
Druga toženka je le poročala o izjavah drugih, ne da bi pri tem navajala lastni komentar, v katerem bi tudi sama poudarila sporno vrednostno sodbo. Reportaža (poročanje o nekem dogodku) se sme omejiti samo na tisti dogodek, kateremu je namenjena oz. ki ga prikazuje. Ne ustava ne Kodeks novinarske etike, pa tudi ne Zakon o javnih glasilih (Ur.l. RS, št. 18/94) ne zavezujeta ne novinarja ne ustrezne TV postaje, da morata vedno prikazati vse možne odmeve oz. vsa stališča vseh vpletenih strani o prikazanem dogodku. Za odgovornost toženih strank zato ni pravno odločilno, ali je bila izjava za tožnika objektivno žaljiva ali ne.
Eno od meril, ki je pomembno, ko konkurirata pravica do obveščanja s pravico do časti in dobrega imena, je tudi status posameznika, ki se na svojo osebno pravico sklicuje. Prav ima sodišče druge stopnje, da mora direktor ene izmed v spor vpletenih strani prenesti več negativnih vrednostnih kritik, kot navaden posameznik.
Kazenska poravnava ni odločba, na katero bi bilo civilno sodišče lahko vezano (3. odstavek 12. člena ZPP).
ZS člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 47, 47/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 124, 124/2-2.ZSS člen 26, 49, 49/2.
uvrstitev v plačilni razred
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obs. skuša prikazati, da čekov, katere je izpolnil, ni vnovčil. S tem uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, torej razlog, iz katerega tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
pripor - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - načelo pomoči prava neuki stranki
V zvezi s stališčem obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da bi moralo sodišče obtoženčevi zagovornici povedati, kako naj obtoženec v priporu dokaže neobstoj ponovitvene nevarnosti, je pravilno stališče višjega sodišča, da tega ni dolžno storiti.
Po določbah SZ obstaja dolžnost sklenitve najemne pogodbe, zakon pa predpisuje tudi obvezne sestavine te pogodbe (41. člen SZ). Določitev višine, načina in rokov plačevanja najemnine, je le ena od številnih obveznih sestavin najemne pogodbe. Zato s plačevanjem najemnine (tedaj z določitvijo le ene od obveznih sestavin najemne pogodbe) še ne more priti do konvalidacije najemne pogodbe.
V ponujeni najemni pogodbi tožeča stranka ni spoštovala določb SZ, saj je toženim strankam, ki imajo pravico do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, ponujala sklenitev najemne pogodbe le za določen čas in sicer le za obdobje enega leta. Na tako zoženje pravic, ki jih imajo po SZ, in na omejitev pravice do uporabe stanovanja le na leto dni, pa tožene stranke niso bile dolžne pristati. Do nesklenitve najemne pogodbe je tedaj prišlo zaradi okoliščin na strani tožeče stranke.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 254/2-13. Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti člen 31, 31-17, 31-21.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj v tožničinem primeru ni šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - organ, pristojen za odločanje v ugovornem postopku - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe
Določbe 274. člena zakona o gospodarskih družbah ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem (v ta sklop sodijo tudi kadrovska vprašanja) gospodarske družbe, saj je za to pristojna uprava družbe. Ker je v drugem odstavku 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja določeno, da ugovor zoper sklepe, ki jih organi delodajalca sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določi splošni akt oziroma kolektivna pogodba in ker delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah nista usklajeni, bi lahko bil v statutu delniške družbe kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe, nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzornemu svetu ne bi bile dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet teh pristojnosti ne more imeti, pač pa (ozko tolmačeno) samo pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To pa pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku.
sodba na podlagi pripoznave - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave odločeno o tožbenem zahtevku, katerega vrednost ne presega 80.000,00 SIT (drugi odstavek 382. člena ZPP), revizija ni dovoljena in jo je treba zavreči tudi v primeru, če je tožnik postavil tudi druge zahtevke (vrnitev na delo, plačilo razlike plače za čas čakanja na delo).
Predmet revizije je le zahtevek, ki je bil pripoznan.
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - posebne okoliščine
V kolektivni pogodbi delodajalca je določeno, da je treba disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja obvezno izreči, če delavec prihaja na delo v vinjenem stanju. Ker je izrek navedenega ukrepa v aktih delodajalca obvezno določen, ugotavljanje posebnih okoliščin po 89. členu ZDR ni potrebno.
delovno razmerje pri delodajalcu -prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - trajni presežek
Če ni bila opravljena primerjava med tožnico in njeno sodelavko, da bi se ugotovilo, katera je ob upoštevanju določenih kriterijev tista, ki ji bo delovno razmerje prenehalo kot trajno presežni delavki, zadošča za ugotovitev, da postopek ni bil zakonit.
ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/1, 144. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - čas nastanka škode - prijava terjatve v stečajnem postopku
Samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. Ker pa je tožniku zatrjevana škoda nastala pred začetkom stečaja tožene stranke oziroma v okviru zakonskega roka iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na plačilo odškodnine, vloženo proti stečajnemu dolžniku po uvedbi stečaja, utemeljeno zavrglo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev (102., 137., 144. člen ZPPSL).
Tožeča stranka je v 5. členu pogodbe o razdelitvi dela in nalog pri izgradnji Trgovskega centra ... pristala na uporabo določb konzorcionalne pogodbe z istega dne, v konzorcionalni pogodbi pa je K. M. glede na zapis v 4. odst. III. člena prevzel tudi toženkin dolg, ko se je zavezal iz svojega vložka pokriti stroške, ki jih je do podpisa pogodbe imela tožeča stranka. Take pogodbene določbe izpolnjujejo vse potrebne pogoje za obstoj pogodbe o prevzemu dolga v smislu 1. odstavka 446. člena ZOR, saj je tožeča stranka kot upnik v tak prevzem privolila. Zato je toženka po določbi 1. odstavka 448. člena ZOR prosta svoje obveznosti plačati posredniške stroške po posredniški pogodbi z dne 6.9.1991.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - stanovanjska pravica na drugem stanovanju - sočasnost odločanja o tožbenih zahtevkih
Toženec pravilno opozarja na sočasnost tožbenih zahtevkov, ki jo je sodišče po ustaljeni sodni praksi vedno upoštevalo v primeru, ko stanovanjska pravica na kakem prejšnjem stanovanju zaradi nezakonite vselitve v novo stanovanje ni prenehala.
Če bosta sodišči prve in druge stopnje v postopku, ki se bo nadaljeval zaradi podrejenih tožbenih zahtevkov iz nasprotne tožbe, ugotovili, da je imel toženec stanovanjsko pravico na kakem drugem stanovanju, bo njegova zahteva po sočasni izročitvi drugega stanovanja utemeljena, če je šlo za morebitno bodočo pravico, pa ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - občasne denarne terjatve - občasne zapadle terjatve - RTV naročnina - zamudne obresti - obrestne obresti - anatocizem
RTV naročnina ne sodi med tiste občasne terjatve, ki jih kot privilegirane glede teka zamudnih obresti ureja 3. odstavek 279.
člena ZOR.
3. odstavek 279. člena ZOR je treba razlagati tako, da velja le za tiste občasne terjatve, ki so po naravi najbližje obrestim, to pa so tiste terjatve, ki dospevajo kot "civilni plodovi" temeljne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS04737
ZPP (1977) člen 16, 27, 52, 52/2. ZUKZ člen 46, 50, 51, 52, 53, 53/2.
pristojnost v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - spor o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - kraj nastanka škode - povrnitev škode
V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. člena ZUKZ, ali, če je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije (prvi odstavek 53. člena ZUKZ).
Šteje se, da je škoda nastala na območju RS, če je tu prišlo do poškodbe telesa, ne pa če tožnik na tem območju (kjer ima prebivališče) le trpi duševne bolečine.