V obravnavanem primeru tožbe ni vložila oseba, ki zatrjuje, da služnost ima, ampak oseba, ki zatrjuje, da je lastnik stvari in da nekdo drug (tožena stranka) neutemeljeno vznemirja njeno lastninsko pravico. S tožbenim zahtevkom se tedaj ne zahteva varstvo služnostne pravice, ampak varstvo lastninske pravice. Ta pa se ne varuje po pravilih, ki veljajo za varstvo služnostne pravice, ampak po pravilih, ki so vsebovana v poglavju ZTLR z naslovom "Varstvo lastninske pravice" (37. do 43. člen ZTLR).
V obravnavanem primeru sta toženca ves čas postopka zatrjevala, da nimata prav nobene osebne služnosti. V čem naj bi bil ob takem stališču tožene stranke interes tožeče stranke, da se vseeno ugotovi neobstoj osebne služnosti, tožeča stranka niti v tožbi niti tekom postopka ni nikoli navedla. Poleg tega pa bi tožeča stranka cilj, ki ga želi doseči (opustitev posegov v njene nepremičnine), lahko dosegla z lastninsko dajatveno tožbo (opustitveno - negatorno tožbo - 42. člen ZTLR). Z v revizijskem postopku izpodbijanim delom pravnomočne sodbe je bilo tedaj odločeno o ugotovitvi (da tožena stranka nima osebne služnosti), za katero tožnik nima izkazanega pravnega interesa.
Električna napeljava je postala nevarna, ker ni bila ustrezno vzdrževana. Zato je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost le krivdno ravnanje tistega, ki bi moral ta del električne napeljave vzdrževati.
Sodišče druge stopnje bo moralo, upoštevajoč določbe ZOR, ki urejajo krivdno odgovornost (zlasti načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom), oceniti, ali je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa dejstva, ki so pravno relevantna za odločitev o morebitni krivdni odgovornosti tožene stranke.
Sodišče druge stopnje bo moralo presoditi, ali je mogoče odgovornost za vzdrževanje električnih žic naložiti uporabniku tudi v primeru, ko so te žice takorekoč neločljivo vgrajene v dobaviteljevo omrežje in bi moral uporabnik, če bi želel vzdrževati električne žice, posegati v dobaviteljevo omrežje.
kazenska odgovornost odgovorne osebe - tujec - pravna zmota - neznatna družbena škodljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ne glede na izkazani državljanski status obsojene odgovorne osebe - tujca, se le-ta kot direktor obsojene pravne osebe ne more sklicevati na zmoto glede veljavne zakonodaje v naši državi, saj je kot direktor domače pravne osebe dolžan upoštevati domače pravo in je zato smiselno sklicevanje na pravno zmoto neupoštevno.
Zgolj izostanek škodljivih posledic ne zadošča za uporabo inštituta neznatne družbene škodljivosti.
Zamuda registracije pogodbe - kreditnega posla s tujino se glede na predpise Banke Slovenije nanaša na prekoračitev roka po datumu sklenitve obravnavane pogodbe, ki je vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja in ki glede na 2.odst. 420.čl. ZKP ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati primernosti višine kazni, kolikor je izrečena v okviru predpisane kazni.
ZKPT člen 1, 5, 18. Sklep o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Uradni list RS, št.18/91-I).
kreditni posli s tujino - lex specialis - rok za registracijo kreditnega posla s tujino - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zakon o kreditnih poslih s tujino je glede ureditve teh poslov v razmerju do ZOR lex specialis, zato so kreditne posle s tujino, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko sklepale vse pravne osebe in zasebniki in ne le banke in hranilnice (5. člen).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v zakonskih mejah.
S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan.
Tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero na podlagi najemne pogodbe proti tretji osebi (ne proti sopogodbeniku) uveljavlja svojo pravico do posesti.
Prodajna pogodba kot fiduciarni posel za prenos lastnine v zavarovanje terjatve je nična, če je predmet posla nepremičnina ali če pogodba ne vsebuje določila, da se upnik - fiduciar poplača iz prodane stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS05010
ZPP (1977) člen 35, 35/1.ZOR člen 210, 210/1, 371, 388.ZZZDR člen 56, 56/2.ZS člen 99, 99/2-1.
neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - solidarna obveznost zakoncev - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta se tedaj, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski protivrednosti, določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe.
Odločilna za presojo spora je bila ugotovitev, da sta toženca za nakup skupnega avtomobila uporabila sporna tožničina sredstva brez podlage. S tem sta povzročila premik premoženja s tožnice v svojo premoženjsko sfero. Odločitev, da sta toženca solidarno dolžna povrniti tožnici sporna sredstva pa ima med drugim oporo v drugem odstavku 56. člena ZZZDR, ki določa med drugim, da za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
Plačilo kupnine je bistvena sestavina pogodbe in ker se pogodbeni stranki nista zedinili o tem, da bo toženec tožniku plačal dobavljeno -blago je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 26. člen ZOR in zavrnilo tožbeni zahtevek, saj med pravdnima stranka ni bilo pogodbenega ali drugega razmerja, ki bi imelo za posledico dolžnost plačila vtoževanega zneska.
Dejstvo, da je eden od zainteresiranih lastnikov stanovanj v tej zadevi sodnica višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-10. ZSG člen 72, 72/1, 73, 76, 76-6, 77, 77/1.SZ člen 22, 145.
skupnost stanovalcev kot pravna oseba - zastopanje skupnosti stanovalcev - pooblastilo za zastopanje
Toda Staninvest ... ni izkazal obstoja pogodbe, po kateri zastopa lastnike stanovanj. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, po katerem so stanovalci uresničevali svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in v stanovanjski skupnosti (prvi odstavek 72. člena) je namreč določal, da hišni svet, ki skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo, "sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. To pomeni, da v pravdi ni izkazan obstoj pooblastilnega razmerja med tožečo stranko in podjetjem Staninvest p.o...
ZDen člen 6, 6/2, 34, 34/2.ZUP člen 140.ZLPP člen 12, 14.
začasna odredba
Tožena stranka, ki je zavrnila pritožbo z obrazložitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana, pri tem pa poudarila, da podržavljenega podjetja ni mogoče vrniti v naravi, je s tem že odločila o sami stvari in ne o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z ugotovitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana ter zavrnitvijo le-te, pa je izpodbijana odločba tudi sama s seboj v nasprotju.
S sklenitvijo pravnega posla - kupne pogodbe med tožečo in prizadeto stranko je bilo pretrgana povezava z upravnim postopkom. Zato morebitne kršitve Zakona o upravnem postopku niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla.
ZD člen 59, 59/1, 59/3. ZPP (1977) člen 385, 385/2, 385/3, 395, 395/2.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - revizija - razlogi za revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oporočna sposobnost se predpostavlja, prav tako kot širše pojmovana poslovna sposobnost. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost.
oporoka - vsebina oporoke - razlaga oporoke - namen oporočitelja
Izhodišče za razlago oporoke je sama vsebina oporoke oziroma zapustnikove odredbe. Razlaga ne sme vnesti nekaj, kar v poslednjevoljni odredbi ni prišlo do izraza (primerjaj Finžgar -
Dedno pravo 1962, stran 97 in dr.). Z razlago torej oporoke ni dopustno dopolnjevati. Razmerje med določbama prvega in drugega odstavka 84. člena ZD je tako, da je drugi odstavek v razmerju do prvega subsidiaren (ker pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o določilih oporoke).
Določilo drugega odstavka 84. člena ZD (po katerem se je treba v dvomu držati tistega, kar je ugodnejše za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost) odreja, da se z oporoko naložene obveznosti kakšne osebe v dvomu razlagajo v njeno korist to je v smislu manjšega bremena dolžnika (primerjaj Finžgar - isto kot spredaj).
Vabilo priči na zaslišanje in zahteve parlamentarne komisije, naj sodišče odredi prisilni privod priče, sta tipični dejanji procesnega vodstva v postopku parlamentarne preiskave, ki imata sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega sodstva in ju ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
Tožnica, ki uveljavlja obstoj prikrite pogodbe, ni pogodbena stranka niti pri navidezni - darilni, niti pri prikriti - prodajni pogodbi. Če bi zatrjevala, da je bila kupnina plačana iz premoženja, ki sta ga s tožencem pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, bi šlo za skupno premoženje po 51. členu ZZZDR in bi bilo mogoče dokazovati dogovor, da je po drugem odstavku 52. člena ZZZDR s tem delom premoženja upravljal toženec. Toda tožnica trdi, da je bila kupnina plačana iz njenega osebnega premoženja: iz denarja, ki so ji ga dali njeni starši. Zato tožnica ni stranka pogodbe, katere vsebina je sporna.
Tožnica zatrjuje, da je bila simulirana poleg vsebine pogodbe tudi oseba ene pogodbene stranke. Po njenem naj bi bil njen tedanji mož le navidezni kupec, medtem ko je bila resnični kupec tožnica. Zato ne more zahtevati, naj velja prikrita pogodba po drugem odstavku 66. člena ZOR. Ob dejanskem stanju, ki sta ga ugotovili nižji sodišči, bi tožnica sicer lahko imela interes na ugotovitvi ničnosti pogodbe po prvem odstavku 66. člena ZOR, toda tožnica noče ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, zaradi česar najbrž tudi ni tožila tako, da bi s tožbo zajela oba sopogodbenika: toženčevega brata kot prodajalca oz. darovalca in toženca kot navideznega kupca. Če bi želela sama vstopiti v pogodbeno razmerje, bi morala uveljaviti ničnost pogodbe nasproti obema pogodbenima strankama.
povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Presoja odgovornosti imetnikov motornih vozil, udeleženih v prometni nezgodi.