denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi
Določbe 1. točke 1. odst. 19. čl. ZDen ni mogoče razlagati tako, da je edini način nadomestitve nepremičnine, ki jo uporablja državni organ, nakup druge nepremičnine.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - odgovornost organizatorja športnega dne - nogometna igra kot nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - načelo neminem laedere - vmesna sodba
Pouk v osnovni šoli mora biti organiziran tako, da osebam, ki so v njem udeležene, in tako tudi njegovim izvajalcem, ne nastaja škoda (načelo neminem laedere - 16. člen ZOR). Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da bi zavarovanka tožene stranke, ki je organizirala istočasno izvedbo športnega dneva in rednega pouka športne vzgoje (nogometa in skoka v daljavo), škodni dogodek lahko pričakovala. Do škodnega dogodka ne bi prišlo, če bi šola organizirala pouk športne vzgoje za višje in športnega dne za nižje razrede ločeno in ne na isti dan.
Nogomet sam po sebi kot športna igra ni nevarna dejavnost. Nevaren je postal zaradi neustrezne organizacije športnega pouka. Za pravilno organizacijo pa je šola krivdno odgovorna (154. člen v povezavi s 1. odstavkom 170. in 1. odstavkom 171. člena ZOR). Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom.
vrnitev posojila - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen - zastaranje - začetek teka zastaranja - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
Če se stranki ne dogovorita za točen datum zapadlosti obveznosti, sodišče najprej ugotovi, ali je ta določljiv. Sodišče zapadlost ugotavlja na podlagi okoliščin primera in na podlagi namena, ki sta ga stranki pri sklenitvi pogodbe zasledovali (primerjaj 314. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Sodišči sta rok vrnitve ugotovili na podlagi izpovedi toženca samega. Posojilo naj bi vrnil, ko bi lokal začel obratovati. Če pa je tako, je pravilno nadaljnje materialnopravno sklepanje, da je v primeru, ko lokal ne začne obratovati, pravno odločilen tisti čas, ko bi najpozneje lokal še lahko začel poslovati.
upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - vrnitev nepremičnin - časovna omejitev upravičenosti zahteve za denacionalizacijo
Zakon o denacionalizaciji določa tri možne pravne podlage za vračanje prisilno podržavljenega premoženja: po določilu 3. člena se vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno po v njem naštetih predpisih; po določilu 4. člena se vrača premoženje, ki je bilo neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa (ki ni predpis iz 3. člena), izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963 ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova; po določilu 5. člena pa se vrača premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Predpostavki za vračanje premoženja po 5. členu ZDen sta bili dve: (1) pogodba (ki je bila lahko različnih oblik oziroma vrste) je morala biti sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti in (2) sklenjena je morala biti v časovnih mejah, ki sta jo določala 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti tam zajetih predpisov.
imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
Le s pavšalnimi navedbami, ne da bi bile podrobno razčiščene konkretne okoliščine glede kriterijev, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oz. izpolnjuje pogoje za napredovanje in za ugotovitev, ali ima sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto (7. točka 1. odstavka 29. člena ZSS), v zvezi s kandidaturo za predsednika okrožnega sodišča, tožena stranka ne more samo na tej podlagi zavrniti to kandidaturo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS04894
ZD člen 27, 42, 42/1-1, 42/3, 44, 132, 138, 138/1, 221.ZZZDR člen 108, 109, 111. ZPP (1977) člen 79, 79/3, 254, 254/1, 267, 267/1, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2.
razdedinjenje - delna poslovna sposobnost mladoletnika - pravdna sposobnost mladoletnika - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zaslišanje v primeru mladoletnosti stranke
Delna poslovna sposobnost mladoletnika, ki je dopolnil petnajst let (108. člen ZZZDR), ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka razpolaganja pomenijo - upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj (1. odst. 138. čl. in 221. čl. ZD) vselej - zmanjšanje mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s katerim sicer upravljajo (109. čl. ZZZDR), morajo celo njegovi starši kot zakoniti zastopniki pridobiti odobritev centra za socialno delo (111. čl. ZZZDR).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje v stavbi, ki je kulturni spomenik - drugo primerno stanovanje - prodaja s predkupno pravico
Vsebina predkupne pravice je, da stvar, na katero se predkupna pravica nanaša, ne more preiti v last drugega proti volji upravičenca (527. člen ZOR). To pa pomeni, da tudi upravičenca, ki tako stvar že ima v svoji lasti, ni mogoče prisiliti v prodajo drugemu.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 557, 559, 559/1, 562, 562/1.
posojilo - vrnitev posojila
Izpolnjevanje prevzetih obveznosti je temeljna dolžnost udeležencev obligacijskega razmerja (17. člen ZOR) ter je zato upnik v obveznostnem razmerju upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 262. člena ZOR).
prenehanje stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - status uporabnikov - nezakonita uporaba stanovanja
Po določbi 141. člena Stanovanjskega zakona (SZ) preneha stanovanjska pravica z dnem sklenitve najemne pogodbe. S tem dnem preneha tudi status uporabnikov stanovanja po določbah prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR). Položaj tožencev je tako mogoče presojati le po določbah Stanovanjskega zakona oziroma na njegovi podlagi sklenjene najemne pogodbe z dne 30.3.1993 med najemnikom in najemodajalcem.
ZOR člen 154, 154/2, 170, 171, 173, 174, 181, 262, 262/2, 269. ZPP (1977) člen 7, 354, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - nastanek škode - pogodbena odškodninska odgovornost - obligacije prizadevanja - odgovornost pravne osebe nasproti tretjim - društvo - odgovornost organizatorja izleta v gore za ravnanje gorskega vodnika - kršitev pravil stroke - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina
Tožena stranka je prekršila pogodbene obveznosti, ki jih je sprejela z organizacijo izleta za udeležence, ki so sprejeli njeno ponudbo za vodeni gorski izlet. Ravnanje pravne osebe je vselej ravnanje fizičnih oseb, ki delujejo (v taki ali drugačni vlogi) zanjo. Tožena stranka odškodninsko odgovarja za ravnanja (predvsem opustitve)
vodnice gorskega izleta, ki je delovala zanjo. Podlaga za to je v 1. odstavku 171. člena (v zvezi s 1. odstavkom 170. člena) ZOR.
Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala poleg nedenarnega tudi denarni zahtevek. Da gre za dva različna tožbena zahtevka, izhaja tako iz tožbenega predloga kot iz dejanske podlage spora. Tožbena zahtevka bi lahko tožeča stranka uveljavljala v dveh ločenih pravdah. Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, za katero velja 2. odstavek 37.
Upnik v obveznostnem razmerju lahko zahteva od dolžnika izpolnitev obveznosti le, če ta obstaja. Ker pa je bilo ugotovljeno, da tožnica ni dokazala, da bi v toženčevo korist vplačala sporni znesek, njen zahtevek ne more biti utemeljen niti na podlagi 210. člena ZOR (ki utemeljuje vrnitveno obveznost tudi v primeru, kadar kdo brez podlage sprejme kakšno korist iz premoženja druge osebe).
ZPP (1977) člen 79, 79/1, 83, 83/5, 421, 421/3, 354.
prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - pravočasnost
Procesna sposobnost je poslovna sposobnost stranke, da lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 79. člena ZPP). Pomanjkanje procesne sposobnosti lahko nastopi med sodnim postopkom ali pa obstaja že pred njegovim začetkom. Če se pomanjkljivosti glede procesne nesposobnosti stranke ne dajo pravočasno odpraviti s postavitvijo zastopnika, ali so take narave, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, ima sodišče v 5. odstavku 83. člena ZPP pooblastilo, da tožbo zavrže.
ZDR (1990) člen 36b, 36b/1, 36e, 36e/1. Pravilnik o ugotavljanju začasnih in trajnih presežkov delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti člen 13, 15, 15d.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Samo v primeru, da bi se zatrjevana usposobljenost odražala pri ugotovljenih rezultatih delovne uspešnosti kot eden izmed količinskih ali kakovostnih kriterijev in kot podlaga za izplačilo plače iz tega naslova, ali iz naslova posebej izplačanega dodatka za funkcionalna znanja, bi bila - po presoji revizijskega sodišča - upoštevna kot kriterij iz 14. člena pravilnika tožene stranke.
ZTPDR člen 24, 24/5, 24/6. ZDR (1990) člen 49, 49/1, 106, 106/2, 106/2-4.
delo preko polnega delovnega časa - delovno razmerje pri delodajalcu - delovni čas - pravica do plačila
Za plačilo dela daljšega od polnega delovnega časa so dani pogoji, če je o tem sprejel sklep pristojni organ (4. alinea drugega odstavka 106. člena ZDR) in če so za to bili dani pogoji, ki so določeni v državnih in tudi mednarodnih pravnih normah in ki v izjemnih primerih dovoljujejo delo daljše od polnega delovnega časa.
Po določbi 210. člena ZOR delavec lahko uspešno zahteva plačilo za delo, ki je daljše od polnega delovnega časa, če je na eni strani dokazana obogatitev, na drugi prikrajšanje.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 136, 136/1, 136 /1-1, 136/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - dokazovanje upravičene odsotnosti z dela
Upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR se ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi z drugimi dokazi. Tožnica je zaradi stavke zdravnikov bila v zmoti o upravičeni odsotnosti z dela, v dokaznem postopku pa je bilo z zaslišanjem zdravnikov ugotovljeno, da je zaradi nege hčerke imela pravico izostati z dela en teden. To pomeni, da z dela ni neupravičeno izostala pet delovnih dni zaporedoma.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 91. ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 200.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita uvrstitev delavca med presežne delavce - denarna odškodnina - negmotna škoda
S svojimi določbami je KP delavcu samo olajšala dokazovanje odškodninskega (civilnega) delikta. V odškodninskih sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, je pogost problem dokazovanja odgovornosti, saj često ni mogoče dokazati, da je delodajalec pri svojem, sicer nezakonitem odločanju zavestno ravnal zoper predpise. Zaradi tega ni možno ugotoviti odgovornosti na strani delodajalca in ker je odškodninska odgovornost vezana na kumulativno izpolnjevanje zahtevanih pogojev - nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost - odškodninske odgovornosti ni. KP pa je smiselno določila, da odgovornost delodajalca obstaja, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da so bile v postopku ugotavljanja presežnih delavcev storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene delavčeve pravice. Zato je tudi možno zahtevati, v primerih nezakonitih odločitev delodajalca v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, povrnitev nematerialne škode zaradi psihičnih bolečin, vendar pod pogojem, da je ugotovljena škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
Postopek je pomanjkljiv, če sodišče v postopku ni niti opredelilo tožbenega zahtevka, niti ni v izvedenih dokazih dovolj podlage za pravilno uporabo materialnega prava v sporni zadevi. Odprta so ostala nekatera bistvena vprašanja, na katera bi moralo sodišče najti odgovore, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.