• Najdi
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>
  • 861.
    Sodba U 732/96
    13.5.1999
    TUJCI
    VS13063
    ZTuj člen 6, 7, 12.URS člen 13. ZUS (1977) člen 30, 30/1-2, 61. ZUS člen 94.
    zavrnitev izdaje vizuma
    Tujec, ki nima pravno urejenega statusa v Republiki Sloveniji, nima pravno varovane pravice do izdaje delovnega vizuma, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje in za neomejeno število potovanj.
  • 862.
    Sodba II Ips 446/98
    13.5.1999
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS04558
    ZZZDR člen 51, 51/2.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
    Premoženje, ki ga razvezani zakonec kupi po razvezi z denarjem, ki ga pridobi prav tako po razvezi, ni skupno premoženje.
  • 863.
    Sodba II Ips 406/98
    13.5.1999
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS04556
    ZDP (1991) člen 5.ZOR člen 394, 557.
    denarne obveznosti - posojilo - valuta obveznosti - valutna klavzula - zamudne obresti - načelo denarnega nominalizma
    Tožnik je uspel s tožbenim zahtevkom na vrnitev posojila z upoštevanjem valutne klavzule. Kasnejša sprememba tečaja tuje valute v času po tem, ko je svojo terjatev že preračunal v tolarje, pa ga ne upravičuje do ponovne uporabe valutne klavzule.
  • 864.
    Sklep I Up 306/99
    13.5.1999
    UPRAVNI SPOR
    VS13092
    ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.ZUP člen 286, 286/1, 288, 288/1.
    začasne odredbe - ukrep veterinarskega inšpektorja
    Plačilo denarnih kazni, izrečenih v postopku zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa, ni težko popravljiva škoda, ki bi bila podlaga za odložitev izvršbe (1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS, 1. odst. 286. in 1. odst. 288. čl. ZUP).

    V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja le pogoje za njeno izdajo. Če pogoj težko popravljive škode ni verjetno izkazan, drugih pogojev sodišče niti ni več dolžno presojati (2. odst. 30. čl. ZUS). Sicer pa se pri izvršitvi inšpekcijskih odločb javna korist praviloma predpostavlja.
  • 865.
    Sodba II Ips 351/98
    13.5.1999
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS04552
    ZZZDR člen 59, 59/2.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
    Ker je ugotovljeno, da se je tožnica polno angažirala v svoji službi in zaslužila celo več kot toženec, da je poleg tega v celoti skrbela za dom in pomagala drugim ter korist od tega delila s tožencem, ne more biti njen delež na novi hiši manjši zaradi tega, ker je gradil in s svojim dohodkom financiral gradnjo toženec sam.
  • 866.
    Sodba II Ips 402/98
    13.5.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04548
    ZOR člen 200.
    povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
    Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
  • 867.
    Sodba II Ips 500/98
    13.5.1999
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS04545
    ZZZDR člen 12.ZD člen 10.
    dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - zakoniti dediči
    Da bi življenjska skupnost med moškim in žensko prerasla v z zakonsko zvezo izenačeno življenjsko skupnostjo, mora obstajati med partnerjema notranja povezanost, ki ne temelji le na moralni in duhovni, temveč tudi na seksualni vezanosti (kar sicer ne pomeni nujnosti spolnih odnosov, pomeni pa nujnost iz spolne privlačnosti izvirajočega čustvovanja).
  • 868.
    Sodba II Ips 303/98
    13.5.1999
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS04561
    ZZZDR člen 51, 51/2.
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - posebno premoženje - premoženje zakonca, pridobljeno po razpadu življenjske skupnosti
    V času po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti pridobljeno premoženje lahko predstavlja izključno premoženje enega od zakoncev, vendar ob jasnem dejanskem izhodišču, da ga je ta zakonec ustvaril z lastnim delom in lastnim denarjem.
  • 869.
    Sklep I R 26/99
    12.5.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
    VS04805
    ZPP (1977) člen 67, 68, 71.ZSS člen 37, 72, 72/2, 72/3, 73, 80, 80/1, 80/2, 81.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - izločitev sodnika - uvedba disciplinskega postopka zoper sodnika - nadzorstvena pritožba
    Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Gre tedaj za postopek, ki se bo lažje opravil pred drugim sodiščem in ne drugim sodnikom. Razlogi za delegacijo po 68. členu ZPP se tedaj nanašajo na celotno sodišče in ne na posameznega sodnika.

    Vsak sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 19/94..

    24/98 v nadaljevanju ZSS). Tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka lahko sodnik prekrši navedeno zakonsko določbo. Proti sodniku, ki krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo, je mogoče uvesti disciplinski postopek (80. in 81. člen ZSS).
  • 870.
    Sodba II Ips 347/98
    12.5.1999
    STVARNO PRAVO
    VS04761
    ZSZ(1984) člen 15, 15/2. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - stavbno zemljišče - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
    Pravica uporabe funkcionalnega zemljišča gre lastniku stavbe, ki na zemljišču stoji.
  • 871.
    Sodba U 382/95
    12.5.1999
    DENACIONALIZACIJA
    VS13058
    ZDen člen 3, 11, 44.ZUP člen 7.
    upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
    Upravni organ je v svoji odločbi navedel kot akt podržavljenja v predmetni zadevi tako odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku z dne 12.12.1947, kot Odlok Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.1948 in s tem kot zakonsko podlago Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji oz. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. V celotni obrazložitvi pa ni več besede o odločbi Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku in ni obrazloženo, zakaj tožena stranka te odločbe v celoti ali v določenem delu ne upošteva.
  • 872.
    Sklep II Ips 389/98
    12.5.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04768
    ZPP (1977) člen 382, 392.
    revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
    Tolarska protivrednost za 3.580 ATS na dan 16.5.1997 ni presegala v 382. členu ZPP navedenega zneska, zato revizija ni dovoljena (392. člen ZPP).
  • 873.
    Sodba II Ips 371/98
    12.5.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04765
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
  • 874.
    Sodba II Ips 215/98
    12.5.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04762
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
  • 875.
    Sodba U 998/95
    12.5.1999
    DENACIONALIZACIJA
    VS13059
    ZDen člen 3, 3/1-29.
    upravičenci do denacionalizacije - člen 3/1-29 ZDen - ustrezno nadomestno zemljišče
    Upravni organ prve stopnje, kot tudi tožena stranka, sta pravilno ugotovila, da so bile v konkretnem primeru podržavljene nepremičnine v skupni izmeri 12.339 m2 ocenjene za 27.053 DEM v tolarski protivrednosti, nadomeščene z zemljiščem v skupni izmeri 34.344 m2, ocenjeno na 35.588 DEM v tolarski protivrednosti ter s tem tudi ugotovila ustreznost nadomestnih zemljišč.
  • 876.
    Sklep II Ips 559/98
    12.5.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04760
    ZPP (1977) člen 392, 400.ZDen člen 56, 56/2, 71, 71/2.
    denacionalizacija - revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka
    V 2. odstavku 71. člena ZDen je določeno, da se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo pred organom za denacionalizacijo. V konkretnem primeru to pomeni, da je potrebno o stroških postopka odločiti v skladu z določili ZPP.
  • 877.
    Sodba II Ips 405/98
    12.5.1999
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04554
    ZOR člen 277, 277/1.
    zamudne obresti - višina obrestne mere zamudnih obresti - določenost obrestnega dela tožbenega zahtevka
    Izraz "zakonite zamudne obresti" s slovenističnega stališča sicer ni ustrezen, toda v sodni praksi označuje zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določena z zakonom, pa najsi gre za ZOR ali za poseben zakon o obrestni meri zamudnih obresti.
  • 878.
    Sodba II Ips 344/98
    12.5.1999
    STVARNO PRAVO
    VS04583
    ZTLR člen 42, 49, 49/1, 50, 50/1, 51, 52, 54, 54/1,70, 70/3, 71.
    negatorna tožba - stvarna služnost - pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - razširitev služnosti - služnost poti
    Ker je stvarna služnost pravica lastnika določenega - gospodujočega - zemljišča, ki je hkrati breme lastnika drugega - služnega -

    zemljišča, lahko služnost ustanovi oziroma pridobi le oseba, ki je v določenem razmerju glede stvari. Če je služnost ustanovljena s pogodbo, sta lahko pogodbenika takega razmerja praviloma le lastnika gospodujočega oziroma služečega zemljišča. Pri priposestvovanju kot načinu pridobitve služnostne pravice zaradi dvajsetletnega nemotenega izvrševanja upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost, morajo biti glede subjektov (lastnikov prizadetih zemljišč) in objektov (gospodujočega oziroma služečega zemljišča) podane v bistvenem enake predpostavke, kot se terjajo glede teh elementov pri pogodbeni ustanovitvi služnostne pravice. To pomeni, da lahko služnostno pravico priposestvuje le imetnik nepremičnine, ki dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice (tretji odstavek 70. člena ZTLR) oziroma tudi v primeru, kadar tako posest izvajajo zanj drugi iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu (argumentum a contrario - 71. člen ZTLR).

    Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Prav tako pa pomenijo razširitev služnosti na novo vpeljane vožnje z osebnimi vozili za zadovoljevanje osebnih potreb. Take vožnje je mogoče oceniti za širjenje služnostne pravice, ki ni dovoljeno (prvi odstavek 50. člena). Sicer res ni mogoče omejevati služnostne pravice vožnje samo na določene vrste vozil, že zaradi razvojnih sprememb, pri čemer pa je odločilno, da obseg služnosti oziroma bremena služnega zemljišča ni povečan.
  • 879.
    Sodba II Ips 302/98
    12.5.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04893
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
    Odškodnino za prestani strah dosodi sodišče, če ugotovi tak poseg v duševno ravnovesje oškodovanca, da je bilo to bistveno porušeno in terja denarno satisfakcijo. Pri tem upošteva način in intenzivnost doživljanja poškodbe na oškodovančevo duševno ravnovesje, kakor tudi vpliv objektivno izkazane negotovosti za izid zdravljenja na oškodovanca, in časovne meje obeh elementov.
  • 880.
    Sodba II Ips 330/98
    12.5.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04763
    ZOR člen 178, 178/2.
    povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
    Ugotovljeno je bilo, da je tožnik vozil pod tako visokim vplivom alkohola, da je bil glede na mednarodne znanstveno utemeljene normative absolutno nesposoben za varno vožnjo. Vozniku avtobusa je utemeljeno mogoče očitati, da je zapeljal z neprednostne ceste na prednostno, ko prometna situacija ni zagotavljala vključitve v promet na prednostni cesti brez tveganja. Očitno je torej, da sta oba udeleženca trčenja kršila cestnoprometne predpise o varni vožnji.
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>