privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - prenehanje stanovanjskega razmerja - obstoj življenjske skupnosti zakoncev
Dejstvo, da tožnik stanuje v spornem objektu na podlagi stanovanjske pogodbe z dne 21.6.1972, da je na podlagi odločbe pravne prednice tožene stranke že 15.11.1963 dobil dovoljenje za adaptacijo navedenega stanovanjskega objekta ter, da zakonska zveza tožnika obstaja že vrsto let zgolj formalno oziroma da z družino ne živi že več kot 10 let in torej ne živi v L., kjer živita žena in sin. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 128. člena Stanovanjskega zakona v zvezi s 60. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih.
začasna odredba - odvzem potnega lista - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Odvzem potnega lista samo zase še ni odvzem državljanstva, zato ni verjetno izkazane potrebe, da se z začasno odredbo uredi tožničin državljanski status.
Podlaga za določitev veljavne cene stavbnega zemljišča je bila določena v pisnem dogovoru in bi vsako dodatno odbijanje stroškov pomenilo uveljavljanje enostranske volje občine, kar ni dovoljeno.
ZIP člen 55a, 55a/2.ZIZ člen 15, 62, 62/2.ZPP člen 25, 25/2.ZS člen 106, 106-5.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Po 2. odstavku 55.a člena Zakona o izvršilnem postopku, ki je veljal tedaj, ko bi sodišče moralo odločiti o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, in po 2. odstavku 62. člena zdaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju odloči o ugovoru sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.
Po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. list RS, št. 19/94) delovna sodišča odločajo o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Odločajo tudi v drugih sporih, za katere tako določa zakon. Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij delovnim sodiščem ne dajejo omenjene pristojnosti.
Iz računa tožnika je razvidno, da je bil račun, ki je dejanska podlaga zahtevku tožeče stranke, izdan zaradi opravljenih zdravstvenih storitev v dežurni ambulanti.
Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.
V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po določbi 23. člena Ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Če tožeča stranka meni, da je kršena njena pravica o sojenju brez nepotrebnega odlašanja, ima pravico do vlaganja dovoljenih pravnih sredstev. Tako nadzorstvene pritožbe kot vloge na Ustavno sodišče Republike Slovenije ali Evropsko sodišče za človekove pravice so dovoljena pravna sredstva, zaradi katerih tožnik pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic iz delovnega razmerja ne sme in ne more biti prikrajšan. Niti razpravljajoči sodnik, niti sodišče prve ali druge stopnje, tožnika zaradi vložitve dovoljenega pravnega sredstva ne smejo obravnavati drugače, kot bi ga, če pravnega sredstva ne bi vložil. Zato ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tožnikovem delovnem sporu.
Z vlogo z dne 2.11.1999 je toženka pojasnila svoj predlog z navedbo, da naj sodišče ugotovi, da ni stvarno pristojno za odločanje v omenjeni zadevi in da zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču. V primeru, da se sodišče ne izreče za nepristojno, toženka zahteva izločitev Delovnega sodišča v Mariboru, vključno s predsednikom sodišča.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tej zadevi ni ugotovilo, da bi se z določitvijo drugega stvarno pristojnega sodišča na temelju 67. člena ZPP/99 lahko lažje opravil postopek ali da bi bili za takšno določitev podani drugi tehtni razlogi. Predlog je bilo treba zavrniti tudi zato, ker so za odločanje v individualnih delovnih sporih na prvi stopnji po določilih 2. in 3. člena ZDSS pristojna delovna sodišča prve stopnje in ne sodišče druge stopnje.
Sklep občinskega sveta o prometni ureditvi ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike nepremičnin ob javni poti obremenjuje tako določena prometna ureditev.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
Po noveli ZUN poseben rok za izdajo odločbe o plačilu nadomestila ni predpisan. Zato na odločitev ne vpliva, kdaj je bila odločba o plačilu nadomestila izdana oz. ali je bila že pred njo izdana odločba o dovolitvi del.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/1, 40/3.ZUstS člen 44.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - nevarnost za javni red
Ker je bilo odklonjeno državljanstvo iz razloga javnega reda po 3. odst. 40. čl. ZDRS iz razlogov nevarnosti za javni red po 8. tč. 10. čl. tega zakona, Ustavno sodišče pa je pred pravnomočnostjo odločitve razveljavilo 3. odst. 40. čl. ZDRS v kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, zato samo na pravni podlagi ni mogoče odkloniti pridobitve državljanstva.
Ob neizpodbijanem dejstvu, da je odločba, izdana v obnovljenem postopku, postala dokončna, kar pomeni, da je že izvršljiva, ni podanega pogoja iz 2. odstavka 69. člena ZUS, glede izkazanega pravnega razmerja, izpolnitev ostalih pogojev iz navedene določbe niti ni pomembna.
ZPPSL člen 144, 144/1. ZPP-77 člen 190, 190/3, 194, 194/2, 212, 212-4, 215, 215/1.
prijava terjatve v stečajnem postopku - ugotovitev prerekane terjatve - napotitveni sklep - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi - nadaljevanje postopka - sprememba tožbe - nadaljevanje delovnega razmerja
Po 1. odstavku 144. člena napoti stečajni senat upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v petnajstih dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom, za ugotovitev prerekane terjatve. To pa ne pomeni, da bi moral tožnik vložiti novo tožbo.
ZDen člen 3, 4, 5, 15, 16, 16/3, 42, 42/6.ZUP člen 232, 232/2.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - ovire za vrnitev v naravi - lastnina fizičnih oseb
ZDen nikjer ne opredeljuje posameznih kategorij fizičnih oseb, ki so pridobile podržavljeno premoženje s pravnim poslom in tudi ne predvideva različnega obravnavanja teh oseb glede na sorodstveno razmerje z upravičencem oz. glede na pravno nasledstvo za njim.
ZPP (1977) člen 5, 219, 385, 385/3.ZOR člen 299, 300.
načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog izdaja plačilnega naloga - neobrazložen ugovor - posojilo - vrnitev posojila - izpolnitev s subrogacijo - zakonita subrogacija
Načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP/77 je podrobneje izpeljano v vseh fazah postopka na prvi stopnji, med drugim tudi v 219. členu ZPP/77, po katerem mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Zaradi toženčevega neobrazloženega ugovora proti plačilnemu nalogu in zaradi njegove popolne pasivnosti v postopku na prvi stopnji je bilo utemeljeno opozorilo sodišča prve stopnje v razlogih sodbe prav na navedeno zakonsko določbo. Sodišče prve stopnje je lahko izvedlo le dokaze, ki jih je ponudila tožeča stranka o svojih trditvah.
Tožeča stranka, ki je prejela plačilo zavarovalne premije, je imela pravni interes za izpolnitev toženčeve obveznosti, zato je s plačilom že na podlagi samega zakona nanjo prešla bankina terjatev z vsemi stranskimi pravicami.
upravičenci do denacionalizacije - ugotovitev državljanstva
Upravni organ, pristojen za denacionalizacijo, po ZDen nima pooblastila za vodenje posebnega ugotovitvenega postopka glede državljanstva upravičencev. Upravičencem oz. njihovim pravnim naslednikom pa mora upravni organ za denacionalizacijo omogočiti, da uveljavljajo svoje pravice v postopku pred upravnim organom, pristojnim za državljanstvo in šele nato odloči o denacionalizacijskem zahtevku.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - zahteva za denacionalizacijo - dopolnilna odločba
O zahtevku, s katerim se zahteva izdaja dopolnilne odločbe, je mogoče odločati samo, če je bil isti zahtevek postavljen v prejšnjem končanem postopku denacionalizacije. Upravni organ je odločil o vseh vprašanjih, ki so bili predmet postopka denacionalizacije na zahtevo vlagateljice. Tožeča stranka svojega zahtevka v tem postopku ni postavila, zato o njem ni možna izdaja dopolnilne odločbe.
ZIP člen 16, 16/2, 19, 19/1, 251c, 251c/1, 251c/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremični stvari tretje osebe - sporazum strank - učinki vknjižbe in zaznambe - izvršljivost sodne poravnave
Ni mogoče ločeno obravnavati razmerja med upnico in posojilojemalcem iz osnovne posojilne pogodbe ter upnico in sedanjo dolžnico, ki je v postopku zavarovanja kot tretja oseba zastavila svojo nepremičnino. Sporazum, ki so ga podpisale vse tri stranke in je izvršilni naslov tudi napram zastaviteljici kot tretji osebi, se sklicuje na osnovno posojilno pogodbo, ki jo opredeli kot sestavni del sporazuma.
Vprašanje izvršljivosti tega sporazuma je pomembno tudi za dolžnico, prav z izvršljivostjo pa je neposredno povezano vprašanje predhodne zapadlosti zavarovane terjatve. To vprašanje sta pogodbeni stranki uredili v sami posojilni pogodbi, ki jo je podpisala tudi sedanja dolžnica.
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/4.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije - pritožba zoper sodbo
S sklepom s katerim je sodišče revidentkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrže njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamujenega naroka, se postopek ni končal. V tej zadevi je bila namreč izdana kontradiktorna sodba zoper katero je revidentka vložila pritožbo, o tej pa pritožbeno sodišče še ni odločilo.
Tožnik se je odločil za vložitev negatorne konfesorne tožbe, s katero od nelastnika zahteva, da preneha z onemogočanjem izvrševanja njegove osebne služnosti. Ker je tožnikova služnostna pravica dosmrtnega užitka hiše vpisana v zemljiški knjigi, učinkuje zoper vsakogar. Tak učinek pa ni enostranski, temveč velja tudi v zrcalni smeri. Vsak, ki ima pravni interes, lahko ugovarja, da je v zemljški knjigi sicer vpisana služnostna pravica kasneje prenehala obstajati, da je torej ni več. Služnostne pravice nastajajo in prenehajo tudi izvenknjižno. Pravna podlaga nastanka ali prenehanja ni samo pogodba, ampak tudi izpolnitev v zakonu določenih pogojev. Gre za originaren način nastanka ali prenehanja služnostne pravice. Na tak način se služnostna pravica pridobi s priposestvovanjem zaradi 20-letnega izvrševanja, izgubi pa se prav tako s takoimenovanim priposestvovanjem prostosti na podlagi 20-letnega neizvrševanja. Do njenega prenehanja pride ne glede na predhodni vpis v zemljiško knjigo, torej na podlagi samega zakona.