denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - lovske organizacije - sredstva v upravljanju lovskih organizacij
Glede na normativno urejen status lovskih organizacij in opredelitev sredstev, s katerimi upravljajo kot družbenimi sredstvi, tudi zatrjevana vlaganja ne morejo spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.
ZDen člen 1, 24, 24/1, 29, 29/3, 30, 72, 72/2. ZTLR člen 3.ZOR člen 154, 154/1, 210, 214, 591, 591/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Res ZDen lastninska razmerja ureja le z učinkom za naprej, vendar to ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima tistih upravičenj, ki mu jih daje sam zakon še pred pridobitvijo lastninske pravice na denacionaliziranem premoženju. Tako upravičenje zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu prav v določbi drugega odstavka 72. člena. Daje ga tistemu upravičencu, ki zahtevo za denacionalizacijo vloži in v denacionalizacijskem postopku tudi uspe. Za denacionalizacijskega upravičenca zato uspešen izid denacionalizacijskega postopka pomeni, da mu upravičenje do odškodninskega zahtevka gre od trenutka, ko mu to pravico daje zakon sam, torej od dneva uveljavitve zakona.
Eden od elementov za ugotavljanje koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju, je lahko najemnina, kot sta jo ugotovili obe nižji sodišči, ni pa to edini element. Ta najemnina ne bi v celoti ostala upravičencu, saj bi imel v zvezi z uporabo oziroma upravljanjem nepremičnine tudi določene stroške, ki jih je potrebno odšteti. Zato je treba najemnino zmanjšati za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih ob normalnem teku stvari moral upravičenec plačati od takih prejemkov, pa tudi za stroške upravljanja, ki bi ga bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, če jih je kril zavezanec.
ZKP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 337/3, 340, 340/1.
glavna obravnava - zaslišanje priče izven glavne obravnave - branje zapisnika o izpovedbi priče - premoženjskopravni zahtevek - zahtevek v tuji valuti - prekoračitev zahtevka
Kdaj priča ne more ali zelo težko pride k sodišču, kot tudi kdaj je njena izpovedba tako pomembna, da jo je - tudi v primeru, ko je bila že zaslišana v preiskavi - treba zaslišati po 1.odst. 337.čl. ZKP, pa je dejansko vprašanje, o katerem odloča razpravljajoči senat na podlagi konkretnih okoliščin.
Glede na veljavne monetarne predpise je v Sloveniji tolar edino zakonito plačilno sredstvo (71.čl. Zakna o banki Slovenije in 5.čl. Zakona o deviznem poslovanju (Ur. l. RS št. 1/91), 1.odst. 2.čl.
Zakona o denarni enoti RS in 1.čl. Zakona o uporabi denarne enote RS (Ur. l. RS št. 17/91).
Ker ne gre za izjemo od navedenih prisilnih predpisov, bi morala biti zahtevana odškodnina izražena v tolarjih, ne pa v tuji valuti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obs. I.L. v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija le dokazno oceno sodišč, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - skaženost - primarni in sekundarni strah - višina denarne odškodnine
Sodišče sme odmeriti odškodnino zaradi sekundarnega strahu (zaskrbljenosti za izid zdravljenja), kadar je ta take stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši duševno ravnovesje oškodovanca do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska zveza) - obstoj in pravne posledice življenjske skupnosti - skupno premoženje
V času sklenitve kupne pogodbe skupno življenje pravdnih strank ni predstavljalo izvenzakonske zveze v smislu 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, p.b.), ki bi imelo na premoženjskem področju zanju enake posledice kot zakonska zveza. Tožnica je bila v istem času v zakonski zvezi z drugo osebo, kar predstavlja absolutno pravno oviro za veljavnost in izenačitev izvenzakonske skupnosti z zakonsko zvezo (če pri tem pustimo ob strani element dalj časa trajajoče življenjske skupnosti).
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04539
ZZZDR člen 51.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - sosporniki - nujno sosporništvo - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki
V sporu o skupnem premoženju prejšnjih zakoncev je v primeru, če gre za tožbo na priznanje deleža na nepremičnini, katere solastnik je toženčev oče, treba tožiti prejšnjega zakonca in očeta kot nujna sospornika.
ZPP (1977) člen 224, 224/1, 354, 354/2-13, 373, 373-2.
absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka (člen 354/2-13 ZPP) - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe prve stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja - načelo neposrednosti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku poleg pregleda listinskih dokazov zaslišalo tudi obe pravdni stranki. Ker je tako neposredno izvajalo dokaze in jih vrednotilo, sodišče druge stopnje na interni seji ne bi smelo spremeniti sodbe. Ker je to kljub vsemu storilo in je le pavšalno pregledalo listine brez pojasnil pravdnih strank, je po svoje interpretiralo njihovo vsebino in ni pojasnilo odločilnih dejstev v zvezi z njimi. S tem je podana kršitev po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZPP-77 člen 9, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2, 496a.
načelo proste presoje dokazov - pritožba - nova dejstva in novi dokazi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija - razlogi za revizijo
Ravnanje sodišča v nasprotju z 8. členom ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (primerjaj: 2. odstavek 354. člena ZPP). Niti v pritožbi niti v reviziji pa tožena stranka ni povedala, katerega dokaza sodišče prve stopnje pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni presodilo samega zase in nato še v primerjavi z drugimi dokazi. To pa bi morala storiti že v pritožbi. Šele v takšnem primeru, če s pritožbo ne bi uspela, bi lahko neocenitev določenega dokaza samega zase in v primerjavi z drugimi dokazi, ki bi lahko vplivala na ugotavljanje za odločitev v sporu pomembnih dejstev, uveljavljala z revizijo kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi na drugi stopnji (glej: 2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).
prodaja - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - odprava napake in povrnitev škode
Pomanjkanje olja v menjalniku vozila, ki ga kupec z običajnim pregledom pri prevzemu vozila ni mogel opaziti in, ki ga glede na prevoženih le 18.000 km tudi ni mogel pričakovati, predstavlja skrito napako, ki se je kot posledica odtoka olja iz menjalnika (do česar je prišlo bodisi zaradi prevrnitve vozila ob karambolu na streho ali pa ob toženčevi zamenjavi desne polosovine oziroma sprednjih desnih vilic pred izročitvijo vozila) manifestirala že po nekaj dneh vožnje po nakupu vozila v obliki blokiranja menjalnika in njegovi poškodbi.
Utemeljen je tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala plačilo (nujnih) stroškov popravila (kar predstavlja obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR).
Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki je zavrnila oceno sodniške službe personalnega sveta okrožnega sodišča zato, ker ni ugotavljala, ali je pri tožniku podan pogoj prvega napredovanja po dopolnjenem 45. letu starosti, v zvezi s 26. členom in 1. odstavkom 106. člena ZSS.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS04507
ZOR člen 74, 75, 454. ZGD člen 197, 198, 199, 200.
delniška družba - prodaja (delnic) - sklenitev pogodbe - pogoji in njihov učinek - odložni pogoj - vsebina vpisa v sodni register
Predmet spora je bila veljavnost kupne pogodbe, ki sta jo toženki sklenili med sabo 14.12.1994 in s katero je prva toženka prodala drugi toženki svoje delnice (pri delniških družbah so v prometu delnice in ne deleži kot se mestoma omenja v tej zadevi). Veljavnost navedene pogodbe se je postavljala zato, ker naj bi bila sklenjena pod nedopustnimi pogoji. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje se pogoj, ki je bil zapisan v sporni pogodbi, nanaša le na vpis pogodbe v register in ne na sklenitev oziroma veljavnost same pogodbe.
Ob takem stanju, ko se domnevni pogoj ne nanaša na pogodbo samo, to je na njeno veljavnost in učinkovanje, ni bilo potrebno v tem postopku ocenjevati pomena oziroma dopustnosti v pogodbi zapisanega pogoja (ki pogojuje le vpis pogodbe v register, ne pa veljavnosti pogodbe).
odškodnina - odškodnina v denarju - procesna sposobnost in zakonski zastopnik
Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.
SZ člen 117, 128, 128/2, 129, 129/1. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 67, 67/2.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - odpoved stanovanjske pogodbe
Ker je tožniku v letu 1979 prenehalo delo pri podjetju, od katerega je dobil stanovanje, in mu to tedaj ni odpovedalo stanovanjske pogodbe, je pač ostal imetnik stanovanjske pravice v spornem stanovanju.
ZPP (1977) člen 35, 40, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Ker sta tako tožeča kot tožena stranka opustili možnosti za oceno oziroma navedbo vrednosti spornega predmeta, si nista zagotovili pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva po določilu 3. odstavka 382. člena ZPP.
zapuščinski postopek - določitev krajevno pristojnega sodišča po VS RS
Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.