Tožeča stranka z revizijo izrečno izpodbija tudi sklep druge stopnje. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti sklep, s katerim je bilo pritožbi ugodeno in je bila delno razveljavljena sodba druge stopnje, ni sklep s katerim je postopek pravnomočno končan.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - načelo paritete upnikov - pasivna legitimacija - stroški postopka - odmera stroškov - nagrada odvetniku za vloženo pravno sredstvo
V pravdi za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ni pasivno legitimiran tisti, ki ni njegov upnik in ki ni nič prejel iz izpodbijanega posla.
Nagrada odvetniku za sestavo pravnega sredstva ne gre, če je to po vsebini povsem neutemeljeno, uspešno pa je bilo le zaradi uradnega preizkusa izpodbijane odločbe. V takšnem primeru se prizna le nagrada za kratek dopis.
ZOR člen 52, 103. ZBS člen 5, 5/2-1, 5/2-2, 25, 29.ZVP člen 3, 3/2.
blagajniški zapisi z nakupnimi boni - ničnost pogodbe zaradi podlage - nedopustna podlaga
Revizija povsem zgrešeno meni, da je "pogodba o reodkupu blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju" z dne 19.7.1994, po kateri je tožeča stranka prodala toženi stranki 23 blagajniških zapisov Banke Slovenije, simuliran posel z nedopustno pravno podlago in zato ničen, ker bi naj na ta način tožeča stranka prišla do neupravičene provizije 194.703,10 USD (ki predstavlja temelj tožbenega zahtevka tožeče stranke). Tožena stranka spregleda, da je vendar za račun tožeče stranke za vpisanih 23 blagajniških zapisov pri Banki Slovenije v nominalni vrednosti 920.000,00 USD plačala le 631.724,90 USD zato, ker je po eni strani Banka Slovenije priznala diskont do zneska 895.764,90 USD, nato pa še popust do zneska 631.724,90 USD na račun 805 predloženih nakupnih bonov v vrednosti po 382 USD (skupaj za 264.040,00 USD).
ZPPSL člen 125, 125/4-1, 129, 129/1, 160, 160/1.ZOR člen 10, 11, 12, 15.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja
Revizija nadalje neutemeljeno trdi, da so z obravnavanimi spodbijanji pravnih poslov prizadeta načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, enakopravnosti strank in enakovrednosti dajatev ter načelo vestnosti in poštenja. Tožena stranka spregleda, da veljajo v stečajnem postopku posebna pravila zaradi dokončne ureditve tudi premoženjsko pravnih razmerij stečajnega dolžnika z upniki kot posledica prezadolženosti oziroma neplačevitosti stečajnega dolžnika. Zato je ravno v skladu s temeljnim načelom poštenosti določeno v prvem odstavku 160. člena ZPPSL, da se dolgovi dolžnika izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno. Ravno zaradi uveljavitve te enakosti je v 125. členu ZPPSL uveden pravni institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
V postopku revizije, ki sledi izdaji revizijskega poročila, ZLPP ne loči med upravičenji revizijskega organa, ki je opravil pregled pri podjetju z družbenim kapitalom po 3. členu ZLPP, in njegovimi upravičenji takrat, ko je opravil pregled pri podjetju v mešani lastnini z znanimi vlagatelji družbenega kapitala v osnovni kapital subjekta pregleda. Zato je revizijski organ, ki je ugotovil oškodovanja družbene lastnine po 48a členu ZLPP upravičen izdati odločbo.
Družba, ki nima družbenega kapitala po 3. členu ZLPP, ni neposredno subjekt lastninskega preoblikovanja. Je pa to posredno glede na to, da je v njenem osnovnem kapitalu delež družbenega kapitala znanih vlagateljev. Njihovo lastninsko preoblikovanje se bo zato odrazilo tudi pri tej družbi, oziroma obratno, velikost njihovih deležev v tej družbi po njihovem lastninskem preoblikovanju bo odvisna od pravilne ugotovitve njihovih sedanjih deležev.
Agencija, ki je z namenom, da doseže izkazovanje pravilnega razmerja družbenega in zasebnega kapitala v kapitalu tožeče stranke, izrekla ustrezne ukrepe, s tem ni nič popravljala deležev družbenikov, ampak je tožeči stranki samo naložila njihovo pravilno izkazovanje.
URS člen 155, 155/1, 161, 161/1.ZUstS člen 40, 40/2, 43.ZIKS člen 145, 145/2.
pravne posledice odločbe Ustavnega sodišča - odločba o razveljavitvi zakona - interpretacijska odločba
Interpretacijska odločba ustavnega sodišča skupaj z odločbo o izvršitvi (izdano v skladu z določilom drugega odstavka 40. člena ZUstS), učinkuje s svojim izrekom le vnaprej, ex nunc, se pravi od uveljavitve odločbe.
Neutemeljeno meni revizija, da se mora interpretacijska odločba ustavnega sodišča uporabiti časovno neomejeno za vse sodne odločbe, ki ne temeljijo na takšni razlagi določbe drugega odstavka 145. člena ZIKS, kot jo je podalo ustavno sodišče. Revizija spregleda, da lahko ustavno sodišče po določilu prvega odstavka 161. člena Ustave RS in skladnem določilu 43. člena ZUstS zakon le razveljavi in da ta razveljavitev vedno učinkuje takoj, se pravi naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (oziroma po poteku roka, ki ga določi ustavno sodišče). Pravilno razlaga sodišče druge stopnje, da lahko ima interpretacijska odločba le takšne pravne učinke kot razveljavitvena odločba. Ne ustava, ne ZUstS ne poznata odločitve ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj, kar je razumljivo in v skladu z ustavnim načelom iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS, tem manj, saj bi nasprotno pomenilo nedopustno spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb, ki se sicer lahko spremenijo ali razveljavijo le na podlagi izrednega pravnega sredstva.
neupravičena pridobitev - kondikcija - delo na kmetiji
Res je, da bi lahko predstavljala neupravičeno pridobitev tudi ohranitev vrednosti toženkine kmetije, vendar sta obe sodišči poudarili, da je ta ohranitev posledica skupnega dela vseh članov družinske skupnosti in še, da tožnica zaradi vloženega dela ni bila prikrajšana na premoženjskem področju. Ker se je s tem delom preživljala in krila svoje vsakodnevne potrebe, ne more kot prikrajšanje opredeljevati izgube osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja.
Pri ugotavljanju zatrjevane koristi neupravičenega pridobitelja je treba upoštevati tudi nadomestne možnosti sporne pridobitve, ki bi jih lahko izkoristil pridobitelj, če ne bi bilo vlaganj prikrajšanca (medsebojna pomoč sosedov in sorodnikov).
privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja - prekluzivni rok - zamuda roka - razlogi za zamudo roka
Pravno relevantno opravičilo za zamudo roka je odkup stanovanja (123. člen v zvezi s 117. členom SZ) bi moglo biti le v zlorabi ali drugačnem izigravanju upravičenca s strani lastnika stanovanja.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - valuta denarne obveznosti - najemnina za poslovni prostor
Določila Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS št. 1/91 - 71. člen) veljajo tudi za vtoževano terjatev. Najemno razmerje in iz njega izvirajoča obveznost plačevanja najemnine ni take narave, da bi zanj citirane zakonske določbe ne bilo mogoče uporabiti. Posli, ki se glasijo na denar in so sklenjeni v RS med strankami, navedenimi v omenjeni zakonski določbi, se namreč izkazujejo in izvršujejo v valuti Republike Slovenije.
zmotna uporaba materialnega prava - zakonitost stavke - delovno razmerje pri delodajalcu
Pravica do stavke je ustavna pravica in v skladu z določbo 1.d točke 8. člena mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah pravica, ki jo ima delavec v skladu z zakonom. Gre za pomembno delavčevo pravico, ki je lahko omejena samo z zakonom. Zato je nezakonitost stavke možno ugotoviti samo, če je bila izvedena v nasprotju z zakonskimi normami, kar je treba ugotavljati za vsak primer posebej. Materialno pravo je mogoče uporabiti šele, ko so razčiščena vsa dejanska vprašanja, saj bi bila sicer odločitev v nasprotju s sprejetimi normami. V spornem primeru bi bila stavka nezakonita, če bi se ugotovilo, da so stavkajoči delavci preprečevali delo drugim delavcem. Za tako ugotovitev, ki je po določbah drugega odstavka 5. člena zakona o stavki potrebna za odločitev, pa je potrebno izvesti bistvene dokaze in ugotoviti vsa odločilna dejstva.
Ker je intervenient le pomočnik stranke in učinkujejo strankina procesna dejanja, ima pravico opravljati procesna dejanja le v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, kateri se je pridružil, ne glede na to ali so mu bila vabila in odločitve sodišča vročene ali ne.
prenehanje delovnega razmerja - denarna kazen - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrepi
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije ali delodajalca (kvalifikatorne okoliščine). Ker teh okoliščin tožena stranka ni ugotavljala, niti jih ni tožnici očitala, ji ni bilo, niti pogojno, možno izreči najhujšega disciplinskega ukrepa, kot je to že pravilno odločeno v izpodbijani sodbi.
ZDSS člen 73, 73/1. ZTPDR člen 66, 66/1. ZPP (1977) člen 374.
prenehanje delovnega razmerja - dopustnost spremembe odločbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - sprememba odločbe v škodo stranke, ki se je pritožila - drugačna uporaba pravnega instituta - preizkus izpodbijane odločbe v mejah revizijskih razlogov
Revizijsko sodišče je ugotavljalo samo, ali je šlo pri spremembi izreka v drugostopenjski odločbi za takšno spremembo v odločitvi sodišča, ki bi lahko pomenila odločanje v škodo revidentki. Ugotovilo je, da je disciplinski postopek ves čas, tako pred disciplinskimi organi prvotožene stranke kot tudi pred sodiščem, potekal zaradi enakega dejanskega stanja, ki je navedeno že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Med postopkom se je spreminjala samo pravna kvalifikacija disciplinske kršitve, na katero pa niti disciplinski organi niti sodišče niso vezani. Zato glede same kršitve delovne obveznosti nobena od odločitev vsebinsko ni bila v škodo revidentki. To velja ob upoštevanju dejstva, da je pred sodiščem kot tožnik nastopal Družbeni pravobranilec samoupravljanja.
URS člen 29. MKVCP člen 6. ZPP (1977) člen 89, 114, 268, 286. ZDR (1990) člen 103.
razrešitev direktorja - postopek razrešitve - kršitev temeljnih procesnih pravic
Delavski svet tožene stranke je odločal o razrešitvi tožnika - direktorja na seji, na katero tožnik, ki je bil takrat v staležu bolnih, ni bil vabljen in na njej ni bil prisoten. Pred sejo ni bil vložen predlog za razrešitev direktorja. Strokovna komisija, ki je ugotavljala nepravilnosti pri vodenju podjetja, je izdelala pisno mnenje šele po seji Delavskega sveta.
V postopku razrešitve so bile zaradi navedenega kršene temeljne tožnikove procesne pravice: pravica do vabila, pravica do informacije (obvestila) in pravica do izjave (obrambe), zaradi česar so bile kršene določbe Ustave, KVČP, ZPP, ZDR, pa tudi Statuta tožene stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - bolezenska zadržanost od dela - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je vezano na rešitev predhodnega vprašanja, pa naj je o njem odločalo sodišče ali upravni organ. Tako stališče izhaja iz vezanosti na pravnomočnost, ki pomeni dokončnost in neizpodbojnost sodne (ali druge) odločitve.
ZPIZ (1996) člen 23. ZPIZ (1992) člen 163. ZTuj člen 81, 81/2, 82, 82/3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
varstveni dodatek - pokojninsko zavarovanje - pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije
Prenos državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, po uradni dolžnosti, nima zakonite podlage. Zato je pridobitev pravice do varstvenega dodatka iz 23.člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali je bila uživalka pokojnine tudi že 1.7.1996 upravičena do stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
začasna odredba - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
V prvem odstavku 400. člena ZPP je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvajanje pravnomočnih odločb tožene stranke, postopek ni bil pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče zaključilo, da v spornem primeru revizija ni dovoljena in je zato revizijo tožeče stranke v skladu z določbo 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
S tem ko prvostopno sodišče ugotavlja okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo tudi na podlagi podatkov iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ni kršen 3.čl. ZKP (načelo domneve nedolžnosti).