ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/4.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije - pritožba zoper sodbo
S sklepom s katerim je sodišče revidentkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrže njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamujenega naroka, se postopek ni končal. V tej zadevi je bila namreč izdana kontradiktorna sodba zoper katero je revidentka vložila pritožbo, o tej pa pritožbeno sodišče še ni odločilo.
ZDen člen 3, 4, 5, 15, 16, 16/3, 42, 42/6.ZUP člen 232, 232/2.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - ovire za vrnitev v naravi - lastnina fizičnih oseb
ZDen nikjer ne opredeljuje posameznih kategorij fizičnih oseb, ki so pridobile podržavljeno premoženje s pravnim poslom in tudi ne predvideva različnega obravnavanja teh oseb glede na sorodstveno razmerje z upravičencem oz. glede na pravno nasledstvo za njim.
ZPPSL člen 125, 125/4-1, 129, 129/1, 160, 160/1.ZOR člen 10, 11, 12, 15.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja
Revizija nadalje neutemeljeno trdi, da so z obravnavanimi spodbijanji pravnih poslov prizadeta načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, enakopravnosti strank in enakovrednosti dajatev ter načelo vestnosti in poštenja. Tožena stranka spregleda, da veljajo v stečajnem postopku posebna pravila zaradi dokončne ureditve tudi premoženjsko pravnih razmerij stečajnega dolžnika z upniki kot posledica prezadolženosti oziroma neplačevitosti stečajnega dolžnika. Zato je ravno v skladu s temeljnim načelom poštenosti določeno v prvem odstavku 160. člena ZPPSL, da se dolgovi dolžnika izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno. Ravno zaradi uveljavitve te enakosti je v 125. členu ZPPSL uveden pravni institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja - prekluzivni rok - zamuda roka - razlogi za zamudo roka
Pravno relevantno opravičilo za zamudo roka je odkup stanovanja (123. člen v zvezi s 117. členom SZ) bi moglo biti le v zlorabi ali drugačnem izigravanju upravičenca s strani lastnika stanovanja.
V postopku revizije, ki sledi izdaji revizijskega poročila, ZLPP ne loči med upravičenji revizijskega organa, ki je opravil pregled pri podjetju z družbenim kapitalom po 3. členu ZLPP, in njegovimi upravičenji takrat, ko je opravil pregled pri podjetju v mešani lastnini z znanimi vlagatelji družbenega kapitala v osnovni kapital subjekta pregleda. Zato je revizijski organ, ki je ugotovil oškodovanja družbene lastnine po 48a členu ZLPP upravičen izdati odločbo.
Družba, ki nima družbenega kapitala po 3. členu ZLPP, ni neposredno subjekt lastninskega preoblikovanja. Je pa to posredno glede na to, da je v njenem osnovnem kapitalu delež družbenega kapitala znanih vlagateljev. Njihovo lastninsko preoblikovanje se bo zato odrazilo tudi pri tej družbi, oziroma obratno, velikost njihovih deležev v tej družbi po njihovem lastninskem preoblikovanju bo odvisna od pravilne ugotovitve njihovih sedanjih deležev.
Agencija, ki je z namenom, da doseže izkazovanje pravilnega razmerja družbenega in zasebnega kapitala v kapitalu tožeče stranke, izrekla ustrezne ukrepe, s tem ni nič popravljala deležev družbenikov, ampak je tožeči stranki samo naložila njihovo pravilno izkazovanje.
Tožeča stranka z revizijo izrečno izpodbija tudi sklep druge stopnje. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti sklep, s katerim je bilo pritožbi ugodeno in je bila delno razveljavljena sodba druge stopnje, ni sklep s katerim je postopek pravnomočno končan.
ZPP (1977) člen 5, 219, 385, 385/3.ZOR člen 299, 300.
načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog izdaja plačilnega naloga - neobrazložen ugovor - posojilo - vrnitev posojila - izpolnitev s subrogacijo - zakonita subrogacija
Načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP/77 je podrobneje izpeljano v vseh fazah postopka na prvi stopnji, med drugim tudi v 219. členu ZPP/77, po katerem mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Zaradi toženčevega neobrazloženega ugovora proti plačilnemu nalogu in zaradi njegove popolne pasivnosti v postopku na prvi stopnji je bilo utemeljeno opozorilo sodišča prve stopnje v razlogih sodbe prav na navedeno zakonsko določbo. Sodišče prve stopnje je lahko izvedlo le dokaze, ki jih je ponudila tožeča stranka o svojih trditvah.
Tožeča stranka, ki je prejela plačilo zavarovalne premije, je imela pravni interes za izpolnitev toženčeve obveznosti, zato je s plačilom že na podlagi samega zakona nanjo prešla bankina terjatev z vsemi stranskimi pravicami.
upravičenci do denacionalizacije - ugotovitev državljanstva
Upravni organ, pristojen za denacionalizacijo, po ZDen nima pooblastila za vodenje posebnega ugotovitvenega postopka glede državljanstva upravičencev. Upravičencem oz. njihovim pravnim naslednikom pa mora upravni organ za denacionalizacijo omogočiti, da uveljavljajo svoje pravice v postopku pred upravnim organom, pristojnim za državljanstvo in šele nato odloči o denacionalizacijskem zahtevku.
ZIP člen 16, 16/2, 19, 19/1, 251c, 251c/1, 251c/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremični stvari tretje osebe - sporazum strank - učinki vknjižbe in zaznambe - izvršljivost sodne poravnave
Ni mogoče ločeno obravnavati razmerja med upnico in posojilojemalcem iz osnovne posojilne pogodbe ter upnico in sedanjo dolžnico, ki je v postopku zavarovanja kot tretja oseba zastavila svojo nepremičnino. Sporazum, ki so ga podpisale vse tri stranke in je izvršilni naslov tudi napram zastaviteljici kot tretji osebi, se sklicuje na osnovno posojilno pogodbo, ki jo opredeli kot sestavni del sporazuma.
Vprašanje izvršljivosti tega sporazuma je pomembno tudi za dolžnico, prav z izvršljivostjo pa je neposredno povezano vprašanje predhodne zapadlosti zavarovane terjatve. To vprašanje sta pogodbeni stranki uredili v sami posojilni pogodbi, ki jo je podpisala tudi sedanja dolžnica.
neupravičena pridobitev - kondikcija - delo na kmetiji
Res je, da bi lahko predstavljala neupravičeno pridobitev tudi ohranitev vrednosti toženkine kmetije, vendar sta obe sodišči poudarili, da je ta ohranitev posledica skupnega dela vseh članov družinske skupnosti in še, da tožnica zaradi vloženega dela ni bila prikrajšana na premoženjskem področju. Ker se je s tem delom preživljala in krila svoje vsakodnevne potrebe, ne more kot prikrajšanje opredeljevati izgube osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja.
Pri ugotavljanju zatrjevane koristi neupravičenega pridobitelja je treba upoštevati tudi nadomestne možnosti sporne pridobitve, ki bi jih lahko izkoristil pridobitelj, če ne bi bilo vlaganj prikrajšanca (medsebojna pomoč sosedov in sorodnikov).
zmotna uporaba materialnega prava - zakonitost stavke - delovno razmerje pri delodajalcu
Pravica do stavke je ustavna pravica in v skladu z določbo 1.d točke 8. člena mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah pravica, ki jo ima delavec v skladu z zakonom. Gre za pomembno delavčevo pravico, ki je lahko omejena samo z zakonom. Zato je nezakonitost stavke možno ugotoviti samo, če je bila izvedena v nasprotju z zakonskimi normami, kar je treba ugotavljati za vsak primer posebej. Materialno pravo je mogoče uporabiti šele, ko so razčiščena vsa dejanska vprašanja, saj bi bila sicer odločitev v nasprotju s sprejetimi normami. V spornem primeru bi bila stavka nezakonita, če bi se ugotovilo, da so stavkajoči delavci preprečevali delo drugim delavcem. Za tako ugotovitev, ki je po določbah drugega odstavka 5. člena zakona o stavki potrebna za odločitev, pa je potrebno izvesti bistvene dokaze in ugotoviti vsa odločilna dejstva.
prenehanje delovnega razmerja - denarna kazen - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrepi
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije ali delodajalca (kvalifikatorne okoliščine). Ker teh okoliščin tožena stranka ni ugotavljala, niti jih ni tožnici očitala, ji ni bilo, niti pogojno, možno izreči najhujšega disciplinskega ukrepa, kot je to že pravilno odločeno v izpodbijani sodbi.
ZPIZ (1996) člen 23. ZPIZ (1992) člen 163. ZTuj člen 81, 81/2, 82, 82/3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
varstveni dodatek - pokojninsko zavarovanje - pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije
Prenos državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, po uradni dolžnosti, nima zakonite podlage. Zato je pridobitev pravice do varstvenega dodatka iz 23.člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali je bila uživalka pokojnine tudi že 1.7.1996 upravičena do stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
začasna odredba - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
V prvem odstavku 400. člena ZPP je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvajanje pravnomočnih odločb tožene stranke, postopek ni bil pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče zaključilo, da v spornem primeru revizija ni dovoljena in je zato revizijo tožeče stranke v skladu z določbo 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
ZDSS člen 73, 73/1. ZTPDR člen 66, 66/1. ZPP (1977) člen 374.
prenehanje delovnega razmerja - dopustnost spremembe odločbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - sprememba odločbe v škodo stranke, ki se je pritožila - drugačna uporaba pravnega instituta - preizkus izpodbijane odločbe v mejah revizijskih razlogov
Revizijsko sodišče je ugotavljalo samo, ali je šlo pri spremembi izreka v drugostopenjski odločbi za takšno spremembo v odločitvi sodišča, ki bi lahko pomenila odločanje v škodo revidentki. Ugotovilo je, da je disciplinski postopek ves čas, tako pred disciplinskimi organi prvotožene stranke kot tudi pred sodiščem, potekal zaradi enakega dejanskega stanja, ki je navedeno že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Med postopkom se je spreminjala samo pravna kvalifikacija disciplinske kršitve, na katero pa niti disciplinski organi niti sodišče niso vezani. Zato glede same kršitve delovne obveznosti nobena od odločitev vsebinsko ni bila v škodo revidentki. To velja ob upoštevanju dejstva, da je pred sodiščem kot tožnik nastopal Družbeni pravobranilec samoupravljanja.
URS člen 29. MKVCP člen 6. ZPP (1977) člen 89, 114, 268, 286. ZDR (1990) člen 103.
razrešitev direktorja - postopek razrešitve - kršitev temeljnih procesnih pravic
Delavski svet tožene stranke je odločal o razrešitvi tožnika - direktorja na seji, na katero tožnik, ki je bil takrat v staležu bolnih, ni bil vabljen in na njej ni bil prisoten. Pred sejo ni bil vložen predlog za razrešitev direktorja. Strokovna komisija, ki je ugotavljala nepravilnosti pri vodenju podjetja, je izdelala pisno mnenje šele po seji Delavskega sveta.
V postopku razrešitve so bile zaradi navedenega kršene temeljne tožnikove procesne pravice: pravica do vabila, pravica do informacije (obvestila) in pravica do izjave (obrambe), zaradi česar so bile kršene določbe Ustave, KVČP, ZPP, ZDR, pa tudi Statuta tožene stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - bolezenska zadržanost od dela - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je vezano na rešitev predhodnega vprašanja, pa naj je o njem odločalo sodišče ali upravni organ. Tako stališče izhaja iz vezanosti na pravnomočnost, ki pomeni dokončnost in neizpodbojnost sodne (ali druge) odločitve.
Ker je intervenient le pomočnik stranke in učinkujejo strankina procesna dejanja, ima pravico opravljati procesna dejanja le v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, kateri se je pridružil, ne glede na to ali so mu bila vabila in odločitve sodišča vročene ali ne.
S tem ko prvostopno sodišče ugotavlja okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo tudi na podlagi podatkov iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ni kršen 3.čl. ZKP (načelo domneve nedolžnosti).