pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik obd. D.C. s tem, ko navaja, da obdolženec ni več odvisen od mamil in da bi se sodišče o tem lahko prepričalo s poizvedbo pri Zaporih Koper, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tega razloga pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
Pristojna državna tožilka se je v predlogu za podaljšanje pripora lahko sklicevala, ne da bi jih ponovno navajala, na vse tiste okoliščine, na podlagi katerih je preiskovalni sodnik odredil pripor in je torej zadostovalo, da je v predlogu za podaljšanje pripora navedla, da so pri obdolžencu še vedno podane vse okoliščine, ki so bile podlaga za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ker se te okoliščine v času trajanja pripora niso spremenile.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor napada vložnica ugotovitve v zvezi z obstojem utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja, ko je bila utemeljenost suma ustrezno obrazložena tako ob odreditvi pripora kot tudi ob sedaj napadenem podaljšanju pripora zoper obd. A.M., uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obstoj ali neobstoj utemeljenega suma je dejansko vprašanje, ki glede na zgoraj citirano določbo ZKP (2.odst. 420.čl.) ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
ZOro člen 19, 19-3. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS/97 člen 94, 94/1.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - neprimerna oseba
Če je upravni organ na podlagi pravnomočne odločbe sodnika za prekrške, s katero je bil prosilec kaznovan za prekršek zoper javni red in mir, ocenil, da je neprimerno, da bi prosilec imel in nosil orožje in da je utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil, je navedeno zadostna podlaga za zavrnitev dovoljenja na nabavo orožja (3. alinea 19. čl. ZOro).
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZDO člen 157, 157/1, 184, 184/2.
davek od premoženja - odmera davka na podlagi napovedi
Če je bil sporni davek tožnici odmerjen na podlagi podatkov njene napovedi in tožnica niti ne trdi, da bi njena napoved vsebovala podatke, ki bi kazali na to, da tožnica kot lastnica poslovnega prostora ni davčna zavezanka in tudi ne zatrjuje, da bi kdo drug (uživalec) vložil napoved s potrebnimi podatki (1. tč. 156. čl., 1. odst. 157. čl., 2. odst. 184. čl.), ne more uspeti s tožbo.
Z učinkom pravnomočnosti veže sodišče in stranke samo izrek sodbe (333. člen ZPP). Razlogi sodbe in dejanske ugotovitve nimajo učinka pravnomočnosti. Zato ni ovire, da sodišče v nadaljevanju postopka, po razveljavitvi zavrnilnega dela sodbe prve stopnje, ne bi moglo znova in drugače ugotavljati dejstev, o katerih je pri prvem sojenju že zavzelo stališče.
Ker je tožnica postala imetnica stanovanjske pravice, je po uveljavitvi novega Zakona o stanovanjskih razmerjih to tudi ostala, vendar so tudi zanjo glede vsebine te pravice veljala določila novega zakona.
Ker sta tožnika oziroma toženca starša ene od sodnic in gre za zadevo, ki se nanaša na uporabo hiše in okolice, v kateri živita, bi sojenje lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.
tožba na izselitev - pojem stanovanja - pravica stanovanja - prekarij
Sporazum med tožničino materjo in toženkinim možem, ki je umrl leta 1980, je treba presojati kot prekarij, saj sta se sporazumela, da bo imel F. H. z družino služnost stanovanja, ki jo je tedaj opredeljeval paragraf 521. člena Občnega državljanskega zakonika (ODZ) kot pravico rabiti za svoje potrebe hišne dele, pripravne za stanovanje. Ker pa je bila ta služnost omejena do zgraditve lastnega stanovanja, je bila nepravilna služnost ali prekarij.
ZUN člen 45h. ZGO člen 36, 36-1, 37, 41.ZUDVGA člen 8, 13, 13/1-8.
enotno dovoljenje za gradnjo avtoceste - razlastitev
Ker se za dokaz po 1. alinei 36. člena ZGO šteje tudi izjava DARS-a, dana v skladu z 8. alineo 1. odst. 13. čl. ZUDVGA, se lahko izda enotno dovoljenje za gradnjo avtocestnega omrežja, četudi razlastitveni postopek za prizadeto zemljišče ni bil končan, ampak zadošča, da je bil uveden.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina
Toženka, ki trdi, da je pridobila stanovanjsko pravico na enodružinski stanovanjski hiši, se mora zavedati, da se za to plačuje stanarina oz. po uveljavitvi Stanovanjskega zakona najemnina lastniku stanovanja. Zato mora toženka, ki je tožniku onemogočila uporabo vseh prostorov v hiši, tožniku plačati izgubljeno korist, ki sta jo nižji sodišči ugotovili s pomočjo izvedenca. Podlaga za plačilo je v 219. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZDen člen 15, 15/2, 16, 88.ZLPP člen 9, 9/1, 11, 12, 13, 14, 15.
upravičenec do denacionalizacije - zavezanec za vrnitev premoženja - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
ZDen določa, da smejo upravičenci zahtevati vrnitev premoženja od zavezanca. Ker je bila v uradnih evidencah prvotožena stranka imetnica pravice uporabe, bi morala upravičenca uporabiti vsa pravna sredstva, ki so predvidena v ZDen in v drugih zakonih. Zato bi morala zavarovati svoje pravice in po določilu ZLPP zahtevati zavarovanje za parcelo št. 903/1 k.o... Ker tega nista storila, jima pojasnjevanje v pravdnem postopku o tem, kako bi moral po njunem teči upravni postopek in postopek lastninskega preoblikovanja, ne pomaga in ne more privesti do rezultata, ki ga želita.
zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve za denacionalizacijo
Nepravilno je bila uporabljena določba 2. odst. 125. čl. ZUP pri izdaji sklepa o zavrženju zahtevka za denacionalizacijo. To določbo uporabi upravni organ v primeru, če po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. V konkretnem primeru pa tožena stranka ni navedla nobenega predpisa oz. pogoja, ki bi tak sklep utemeljeval.
ZPP (1977) člen 9, 354, 354/2-7, 387.ZZZDR člen 92, 103, 123, 123/1, 129.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev očetovstva - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - prepoved zlorabe pravic
Sodišče prve stopnje je dalo tožencu številne možnosti, da se udeleži narokov in poda svojo izpoved, torej možnost obravnavanja pred sodiščem in da zato ni podana v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zgoraj navedene ugotovitve same po sebi ilustrirajo vzroke za številčnost in rezultate narokov ter so revidentovi očitki na račun postopanja sodišča ne le nekorektni, pač pa tudi v nasprotju z določilom 9. člena ZPP, ki zavezuje stranke, da pošteno uporabljajo procesne pravice.
Prvostopni upravni organ ni pravilno uporabil določbe 1. odst. 235. čl. ZUP, saj je v izreku prvostopne odločbe odpravil svoj sklep o začasni odredbi in ni odločil o stvari, to je o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa tudi v izreku ni navedel, da se s to odločbo nadomesti prejšnji sklep o začasni odredbi.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi
Tožena stranka bi morala jasno in nedvoumno obrazložiti, zakaj predmetne nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino oz. nesorazmernost stroškov, s katero bi bila povezana nadomestitev. Ta nesorazmernost stroškov ne pomeni le stroške za najem, nakup in podobno, temveč mora izraziti dejansko nesorazmernost.