zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve za denacionalizacijo
Nepravilno je bila uporabljena določba 2. odst. 125. čl. ZUP pri izdaji sklepa o zavrženju zahtevka za denacionalizacijo. To določbo uporabi upravni organ v primeru, če po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. V konkretnem primeru pa tožena stranka ni navedla nobenega predpisa oz. pogoja, ki bi tak sklep utemeljeval.
Prvostopni upravni organ ni pravilno uporabil določbe 1. odst. 235. čl. ZUP, saj je v izreku prvostopne odločbe odpravil svoj sklep o začasni odredbi in ni odločil o stvari, to je o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa tudi v izreku ni navedel, da se s to odločbo nadomesti prejšnji sklep o začasni odredbi.
ZPP (1977) člen 9, 354, 354/2-7, 387.ZZZDR člen 92, 103, 123, 123/1, 129.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev očetovstva - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - prepoved zlorabe pravic
Sodišče prve stopnje je dalo tožencu številne možnosti, da se udeleži narokov in poda svojo izpoved, torej možnost obravnavanja pred sodiščem in da zato ni podana v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zgoraj navedene ugotovitve same po sebi ilustrirajo vzroke za številčnost in rezultate narokov ter so revidentovi očitki na račun postopanja sodišča ne le nekorektni, pač pa tudi v nasprotju z določilom 9. člena ZPP, ki zavezuje stranke, da pošteno uporabljajo procesne pravice.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečana vrednost nepremičnine - izbira upravičenca pri obliki denacionalizacije
ZDen upravnemu organu ne daje pooblastila, da zavrne zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala, če ne pride do poravnave med zavezancem in upravičencem oz. če zahtevek v smislu 25. čl. ZDen, samo po mnenju upravnega organa, ni pravilno oblikovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04931
ZPP (1977) člen 338, 338/4, 354, 354/1, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3. ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 16, 154, 155, 156.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina obrazložitve sodbe - navedba pravne podlage odločitve v obrazložitvi sodbe - imisija - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Če v sodbi ni naveden predpis, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, gre za kršitev postopka, ki pa praviloma ni ne absolutne ne relativne narave.
Če ugotovi sodišče, da zaradi bližine sosedove - toženčeve hiše ni škode na tožnikovi nepremičnini in ni ta manjvredna, ni podana odškodninska odgovornost.
ZPP člen 30, 30/2-2, 32, 32/2-7, 63, 66, 67, 68, 481, 481/2, 483, 483-6.ZS člen 101, 101/II-5, 104, 104-2, 106, 106-6. ZTLR člen 81.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nujna delegacija - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo - stvarna pristojnost - pristojnost za spore v stečajnem postopku - spor zaradi motenja posesti
Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.
ZOR člen 210, 210/4.ZZZDR člen 12, 59. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije po nasprotni tožbi - vrednost spornega predmeta - prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - posebno premoženje - neupravičena pridobitev
V pravnem položaju, ko je bodisi iz skupnih denarnih sredstev (pridobljenih z delom in iz dela) ali pa iz posebnega premoženja enega izmed zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) poravnana pogodbena obveznost po pogodbi o najemu (tipa tako imenovane pogodbe o leasingu) osebnega vozila, ki jo je z lastnikom vozila sklenil drugi zakonec (ali izvenzakonski partner) - pri tem pa pred trenutkom, ko je zaradi prenehanja življenjske skupnosti prenehalo nastajati skupno premoženje, še ni bila realizirana možnost odkupa vozila - ima tisti izmed obeh, ki ni najemnik vozila, obligacijski zahtevek nasproti drugemu, ki je najemnik vozila in od katerega odločitve oziroma ravnanja v pogodbenem razmerju je odvisno, ali se bo pogodbeno razmerje zaključilo kot najemno razmerje ali pa z odkupom vozila. Pravna podlaga tega obligacijskega zahtevka je v četrtem odstavku 210. člena ZOR.
denacionalizacija - sklenitev pravnega posla - izročilna pogodba - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravilno je stališče, da 5. člen ZDen v primeru podržavljanja stvari ali premoženja na podlagi pravnega posla postavlja kot pogoj za denacionalizacijo, da je bila sila državnega organa ali predstavnika oblasti usmerjena prav na sklenitev konkretnega pravnega posla.
Ugotovljeno dogajanje, ki se je končalo s podpisom sporne izročilne pogodbe ne mogoča pravne presoje, da je bila sporna izročilna pogodba sklenjena zaradi sile državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino in ostale stroške v zvezi z najemom lokala. Ker pogodbene obveznosti same kot take niso bile sporne in tudi ne zapadlost teh obveznosti za obdobje do 1.1.1995, je bilo na toženčevi strani dokazno breme, da so iztoževane pogodbene obveznosti ugasnile zaradi plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta se oprli na listino tožeče stranke in posebej poudarili, da za drugačno dokazno oceno samo toženčevo drugačno zatrjevanje ne zadostuje.
ZOro člen 9, 9/1, 20, 20/1. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - neizkaz upravičenih razlogov
Če prosilec ne izkaže upravičenih razlogov, da bi imel orožje, upravni organ po določbi 1. odst. 20. člena ZOro odreče dovoljenje za nabavo orožja. Občutek ogroženosti, status podjetnika in zasledovanje ranjene divjadi niso opravičeni razlogi.
pogodba o uporabi stanovanja za določen čas - nosilci družbenih funkcij - službeno stanovanje - lastninjenje stanovanj - prenehanje stanovanjskega razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
V SZ ni opore za sklepanje, da je lastninjenje po tem zakonu samo po sebi povzročilo prenehanje dotakratnih stanovanjskih razmerij. Na prenehanje obravnavane pogodbe o začasni uporabi stanovanja pa tudi ni moglo vplivati dejstvo, da se je z uvedbo sindikalnega pluralizma pričelo preoblikovanje dotakratnega državnega sindikata v nove sindikalne oblike. Tožeča stranka ves čas postopka in tudi v reviziji sama označuje prejšnji sindikat za pravnega prednika stranskega intervenienta. Zato v letu 1989 na podlagi ustavnih amandmajev pričeto preoblikovanje sindikata ni moglo povzročiti prenehanja obravnavanega pogodbenega razmerja.
ZDen člen 42, 62, 62.ZLPP člen 9, 15, 15/2.ZZad člen 74, 74/2.ZNP člen 21.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vzpostavitev lastninskega deleža na nepremičnini - plačilo odškodnine - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - zahteva za denacionalizacijo - določnost predloga v nepravdnem postopku
Po določilu 9. člena ZLPP bi morala predlagateljica vložiti zahtevo za zavarovanje svojih pravic, če bi si želela zagotoviti, da bi podjetje oz. zadruga v procesu lastninskega preoblikovanja rezervirala določeno stvar (če bi zahtevala njeno vrnitev v last in posest) ali delež na svojem premoženju. Ker predlagateljica ni pravočasno zavarovala svojih zahtevkov, je po določilu drugega odstavka 15. člena ZLPP sedaj upravičena le do odškodnine v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije.
Predlagateljica res ni oblikovala natančnega predloga za denacionalizacijo premoženja, toda po 61. in 62. členu ZDen ter zlasti po določilu 21. člena ZNP njene dolžnosti ni mogoče presojati tako strogo, kot v pravdi. Razlika med pravdnim postopkom -in nepravdnim predlagalnim postopkom je v tem, da v pravdi sodišče odloča o utemeljenosti zahtevka, ki ga je postavila tožeča stranka, medtem ko v nepravdnem postopku ureja predvsem razmerja med prizadetimi osebami.
ZUN člen 76a. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
Če gre za nedovoljen poseg v prostor, pričet pred uveljavitvijo novele ZUN, s katero je bila uveljavljena določba 76.a člena, morata investitorja nedovoljenega posega plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
gradbena pogodba - pogodba o delu - jamčevanje za napake - naročnikova pravica glede nebistvenih napak izvršenega posla - odprava napak - povračilo škode
Ker tožena stranka kljub zahtevam tožečih strank napak ni odpravila, način, ki ga je ponujala za odpravo napak, pa ni bil primeren, je sodišče druge stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na tretji odstavek 620. člena ZOR, ob ugotovitvi, da bo tudi po odpravi napak stanovanje manjvredno, pa tudi na peti odstavek istega člena ZOR.
ZTuj člen 34, 37, 37/2. Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev člen 1-2A.URS člen 8.
status begunca - uporaba Ženevske konvencije
Ker se je tožnik že v prošnji za priznanje statusa begunca skliceval na okoliščine, ki so nakazovale na uporabo Ženevske konvencije, tožena stranka pa teh navedb in predloženih dokazov ni presodila, bi pa lahko vplivale na odločitev, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - dokazno breme
Ko je sodišče ugotovilo, da je izvenzakonska skupnost med strankama obstajala, pa sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta dokazno breme o tem, da v času izvenzakonske skupnosti kupljeno stanovanje ni bilo skupno premoženje, oziroma da je toženkin delež večji od tožnikovega (izpodbijanje domneve iz 59. člena ZZZDR), naložili v breme toženke.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.ZOR člen 210, 210/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - skupna vlaganja - adaptacija nepremičnine
Tožnik utemeljeno graja materialnopravno pravilnost odločitev obeh sodišč, da lahko od toženke zahteva povrnitev le 1/4 vrednosti skupnih vlaganj v adaptacijo toženkine hiše, ker je ta v solasti tudi njenih otrok. Za adaptacijo hiše sta se dogovorili obe pravdni stranki. Vrednost skupnih vlaganj, čeprav je izražena v denarju in ne v stvarnopravnem deležu, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta vrednost znaša le 22.718 DEM (oziroma polovica vrednosti 11.359 DEM), vendar taka ugotovitev samega značaja premoženja ne spreminja, temveč ima za posledico le ugotovitev, do kakšnega zahtevka je tožnik upravičen, do stvarnopravnega ali do obligacijskega.
Ker je prišlo do razveze zakonske zveze, je podlaga za tožnikovo odločitev o skupnem vlaganju naknadno odpadla. Zato utemeljeno le od toženke zahteva polovico vrednosti skupnih vlaganj v hišo, ker ta vrednost predstavlja njuno skupno premoženje.
ZPP (1977) člen 264, 264/2, 352, 352/1, 355, 355/2.SZ člen 149.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - podnajemna pogodba - pravice podstanovalcev - nezakonita uporaba stanovanja - nedopustnost izvršbe
Po 352. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.
Ko presoja predlog novega dokaza mora sodišče presoditi tudi, ali bi takšen nov dokaz lahko vplival na morebitno drugačno odločitev na prvi stopnji. Če že na pritožbeni stopnji iz samih pritožbenih navedb ugotovi, da takšen dokaz v povezavi z drugimi dokazi ne bi pripeljal do drugačne rešitve, ne stori nobene kršitve ZPP, če takšnega dokaza ne upošteva in pritožbo kljub temu zavrne.
ZDen člen 5, 56, 61, 62, 64.ZNP člen 37. ZPP (1977) 16, 16/2, 113, 113/7.
pravočasna zahteva za denacionalizacijo - vložitev vloge pri nepristojnem organu - upravni organ - vsebina zahteve za denacionalizacijo - predmet denacionalizacije
Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka.
Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno.