CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04931
ZPP (1977) člen 338, 338/4, 354, 354/1, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3. ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 16, 154, 155, 156.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina obrazložitve sodbe - navedba pravne podlage odločitve v obrazložitvi sodbe - imisija - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Če v sodbi ni naveden predpis, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, gre za kršitev postopka, ki pa praviloma ni ne absolutne ne relativne narave.
Če ugotovi sodišče, da zaradi bližine sosedove - toženčeve hiše ni škode na tožnikovi nepremičnini in ni ta manjvredna, ni podana odškodninska odgovornost.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečana vrednost nepremičnine - izbira upravičenca pri obliki denacionalizacije
ZDen upravnemu organu ne daje pooblastila, da zavrne zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala, če ne pride do poravnave med zavezancem in upravičencem oz. če zahtevek v smislu 25. čl. ZDen, samo po mnenju upravnega organa, ni pravilno oblikovan.
ZD (1965) člen 33, 34, 35, 51, 57, 60. ZDKZ člen 15.
dednopravni spor - dedovanje zaščitene kmetije - nujni dediči - izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine - vračunavanje daril - določitev vrednosti daril - dedna odpravljenost
Spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, je dednopravne narave, ker se presoja o tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oziroma nujni delež, kolikšna je vrednost zapuščine in ali in v kakšni vrednosti brezplačna naklonila je prejel od zapustnika, opravi po dednopravnih predpisih.
Kakšna naklonila zapustnika se lahko upoštevajo, urejajo določbe ZD (1965) v poglavju o izračunanju nujnega deleža in razpoložljivega dela, zmanjšanju oporočnih razpolaganj in vrnitvi daril, to je v 33. in naslednjih členih ZD. V dedni delež se tako lahko vračuna le tisto zapustnikovo premoženje, ki ga je možno upoštevati kot zapuščino oziroma kot podlago za ugotovitev vrednosti zapuščine.
Koristi od darovanih nepremičnin do zapustničine smrti se v dedni delež ne vračunavajo.
Kar vse s strani zapustnice ni bilo dedičem darovano oziroma brezplačno naklonjeno, ni mogoče vračunati v dedni delež oziroma ugovarjati v dedni odpravek dediča.
varstvo lastninske pravice - solastnina - tožba za varstvo pravice solastnika na delu stvari - prodaja nepremičnine
Glede na postavljeno podlago naj bi prišlo do zmanjšanja solastninske pravice tožnikov zaradi ravnanja večinskega solastnika in prvega toženca brez naslova. Do posega v solastninsko pravico drugega pa lahko pride v takih primerih tako tedaj, ko se solastninski delež drugega solastnika formalno zmanjša, kot tudi tedaj, ko se dejansko zmanjša njegov delež ali pa solastna stvar. Namreč deležna velikost 1170 m2 površine v razmerju do 3861 m2 (kot je sporna parcela merila prvotno - ob nakupu tožnikov) ni ista kot v razmerju do 2492 m2 (kot sporna parcela meri sedaj). Ker naj bi prišlo do zmanjšanja solastnine tožnikov zaradi sporne prodaje večinskega solastnika (ki naj bi prodal več, kot je še imel, oziroma prodal del solastnine tožnikov), tožnika pridobljenih stvarnopravnih pravic nista mogla izgubiti, če je bil kupec res v slabi veri. Stvarnopravni položaj tožnikov bi bil lahko v takem primeru, kot je obravnavani, podoben položaju dobrovernega kupca pri dvojni prodaji (primerjaj tretji odstavek pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS št. 1, Poročilo o sodni praksi št. I./87). Tožnika torej v tem primeru uveljavljata le varstvo svojega pridobljenega stvarnopravnega statusa quo.
Izpovedba stranke je dokazno sredstvo ter bi lahko pomenila opustitev zaslišanja (ob dejstvu, da je bila druga toženka povabljena na narok zaradi zaslišanja) le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi z 264. in naslednjimi členi ZPP, če bi bila podana vzročna zveza med domnevno kršitvijo in pravilnostjo odločitve. Iz podatkov zapisnika z zadnjega naroka 13.10.1997 pa izhaja, da se je druga toženka kot stranka izjavila o predhodni izpovedbi prvega toženca in da je v nadaljevanju podala pojasnila o okoliščinah spora, kar je sodišče tudi zapisalo. Predvsem pa izhaja iz razlogov sodb sodišč nižjih stopenj, da sta z revidentkino "izjavo" na zadnjem naroku ravnali kot z izpovedjo in jo upoštevali. Čim pa je stanje tako, da je svojo izjavo mogla podati in da sta jo sodišči ocenili in upoštevali kot izpoved, zatrjevana kršitev postopka ni mogla biti zagrešena.
ZPP člen 30, 30/2-2, 32, 32/2-7, 63, 66, 67, 68, 481, 481/2, 483, 483-6.ZS člen 101, 101/II-5, 104, 104-2, 106, 106-6. ZTLR člen 81.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nujna delegacija - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo - stvarna pristojnost - pristojnost za spore v stečajnem postopku - spor zaradi motenja posesti
Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.
denacionalizacija - sklenitev pravnega posla - izročilna pogodba - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravilno je stališče, da 5. člen ZDen v primeru podržavljanja stvari ali premoženja na podlagi pravnega posla postavlja kot pogoj za denacionalizacijo, da je bila sila državnega organa ali predstavnika oblasti usmerjena prav na sklenitev konkretnega pravnega posla.
Ugotovljeno dogajanje, ki se je končalo s podpisom sporne izročilne pogodbe ne mogoča pravne presoje, da je bila sporna izročilna pogodba sklenjena zaradi sile državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
ZOR člen 210, 210/4.ZZZDR člen 12, 59. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije po nasprotni tožbi - vrednost spornega predmeta - prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - posebno premoženje - neupravičena pridobitev
V pravnem položaju, ko je bodisi iz skupnih denarnih sredstev (pridobljenih z delom in iz dela) ali pa iz posebnega premoženja enega izmed zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) poravnana pogodbena obveznost po pogodbi o najemu (tipa tako imenovane pogodbe o leasingu) osebnega vozila, ki jo je z lastnikom vozila sklenil drugi zakonec (ali izvenzakonski partner) - pri tem pa pred trenutkom, ko je zaradi prenehanja življenjske skupnosti prenehalo nastajati skupno premoženje, še ni bila realizirana možnost odkupa vozila - ima tisti izmed obeh, ki ni najemnik vozila, obligacijski zahtevek nasproti drugemu, ki je najemnik vozila in od katerega odločitve oziroma ravnanja v pogodbenem razmerju je odvisno, ali se bo pogodbeno razmerje zaključilo kot najemno razmerje ali pa z odkupom vozila. Pravna podlaga tega obligacijskega zahtevka je v četrtem odstavku 210. člena ZOR.
Delodajalec, ki vloži vlogo za zaposlitev tujca, dokazuje, da je oseba, ki jo želi zaposliti, tujec. Za identiteto tujca pa ni dokaz osebno poznanstvo delodajalca in tujca niti osebna izkaznica, ki ji je veljavnost potekla.
ZPP (1977) člen 264, 264/2, 352, 352/1, 355, 355/2.SZ člen 149.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - podnajemna pogodba - pravice podstanovalcev - nezakonita uporaba stanovanja - nedopustnost izvršbe
Po 352. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.
Ko presoja predlog novega dokaza mora sodišče presoditi tudi, ali bi takšen nov dokaz lahko vplival na morebitno drugačno odločitev na prvi stopnji. Če že na pritožbeni stopnji iz samih pritožbenih navedb ugotovi, da takšen dokaz v povezavi z drugimi dokazi ne bi pripeljal do drugačne rešitve, ne stori nobene kršitve ZPP, če takšnega dokaza ne upošteva in pritožbo kljub temu zavrne.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.ZOR člen 210, 210/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - skupna vlaganja - adaptacija nepremičnine
Tožnik utemeljeno graja materialnopravno pravilnost odločitev obeh sodišč, da lahko od toženke zahteva povrnitev le 1/4 vrednosti skupnih vlaganj v adaptacijo toženkine hiše, ker je ta v solasti tudi njenih otrok. Za adaptacijo hiše sta se dogovorili obe pravdni stranki. Vrednost skupnih vlaganj, čeprav je izražena v denarju in ne v stvarnopravnem deležu, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta vrednost znaša le 22.718 DEM (oziroma polovica vrednosti 11.359 DEM), vendar taka ugotovitev samega značaja premoženja ne spreminja, temveč ima za posledico le ugotovitev, do kakšnega zahtevka je tožnik upravičen, do stvarnopravnega ali do obligacijskega.
Ker je prišlo do razveze zakonske zveze, je podlaga za tožnikovo odločitev o skupnem vlaganju naknadno odpadla. Zato utemeljeno le od toženke zahteva polovico vrednosti skupnih vlaganj v hišo, ker ta vrednost predstavlja njuno skupno premoženje.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 211, 216. ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZIZ člen 67.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni strah - sekundarni strah - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes tožene stranke za revizijo po plačilu dolga
Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.
ZTuj člen 34, 37, 37/2. Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev člen 1-2A.URS člen 8.
status begunca - uporaba Ženevske konvencije
Ker se je tožnik že v prošnji za priznanje statusa begunca skliceval na okoliščine, ki so nakazovale na uporabo Ženevske konvencije, tožena stranka pa teh navedb in predloženih dokazov ni presodila, bi pa lahko vplivale na odločitev, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
gradbena pogodba - pogodba o delu - jamčevanje za napake - naročnikova pravica glede nebistvenih napak izvršenega posla - odprava napak - povračilo škode
Ker tožena stranka kljub zahtevam tožečih strank napak ni odpravila, način, ki ga je ponujala za odpravo napak, pa ni bil primeren, je sodišče druge stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na tretji odstavek 620. člena ZOR, ob ugotovitvi, da bo tudi po odpravi napak stanovanje manjvredno, pa tudi na peti odstavek istega člena ZOR.
ZOro člen 9, 9/1, 20, 20/1. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - neizkaz upravičenih razlogov
Če prosilec ne izkaže upravičenih razlogov, da bi imel orožje, upravni organ po določbi 1. odst. 20. člena ZOro odreče dovoljenje za nabavo orožja. Občutek ogroženosti, status podjetnika in zasledovanje ranjene divjadi niso opravičeni razlogi.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino in ostale stroške v zvezi z najemom lokala. Ker pogodbene obveznosti same kot take niso bile sporne in tudi ne zapadlost teh obveznosti za obdobje do 1.1.1995, je bilo na toženčevi strani dokazno breme, da so iztoževane pogodbene obveznosti ugasnile zaradi plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta se oprli na listino tožeče stranke in posebej poudarili, da za drugačno dokazno oceno samo toženčevo drugačno zatrjevanje ne zadostuje.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZCI člen 1, 1/1.
status civilnega invalida vojne
Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.
prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - dokazno breme
Ko je sodišče ugotovilo, da je izvenzakonska skupnost med strankama obstajala, pa sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta dokazno breme o tem, da v času izvenzakonske skupnosti kupljeno stanovanje ni bilo skupno premoženje, oziroma da je toženkin delež večji od tožnikovega (izpodbijanje domneve iz 59. člena ZZZDR), naložili v breme toženke.
ZOR člen 10, 103, 957. ZR (1989) člen 72, 72/1. ZDDPO člen 7, 7/2, 7/3, 35. ZDoh člen 14a.
individualna pogodba o zaposlitvi - bonitete - pogodba o osebnem zavarovanju v korist tretjega - ničnost pogodbe
Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz načela 10. člena ZOR.
Obravnavane zavarovalne pogodbe niso nemoralne v smislu 103. člena ZOR in tudi niso nične zato, ker premije, ki jih je izplačal prvotoženec drugotoženi zavarovalnici, ne predstavljajo odhodkov po določilu prvega odstavka 72. člena takrat veljavnega Zakona o računovodstvu, kratko ZR). Navedene premije sicer res ne predstavljajo odhodkov po citiranem določilu, saj so odhodki le tisti stroški, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, za kar v danem primeru ne gre. Če je prvotoženec štel izplačane premije za take odhodke, je s tem storil gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Taka kršitev sama po sebi ne more predstavljati hkrati tudi že ničnosti pravnih poslov, na katere se sporni odhodki nanašajo. Nepravilna opredelitev odhodkov po že citiranem določilu prvega odstavka 72. člena ZR bi nadalje lahko predstavljala tudi nedopustno zniževanje davčne osnove za odmero davka na dobiček po določilu drugega odstavka 7. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Po določilu tretjega odstavka 7. člena predstavljajo namreč odbitno postavko za navedeni davek le odhodki, kot so opredeljeni v ZR. Nezakonito ugotavljanje davčne osnove predstavlja tudi gospodarski postopek po 35. členu citiranega zakona.
ZDen člen 5, 56, 61, 62, 64.ZNP člen 37. ZPP (1977) 16, 16/2, 113, 113/7.
pravočasna zahteva za denacionalizacijo - vložitev vloge pri nepristojnem organu - upravni organ - vsebina zahteve za denacionalizacijo - predmet denacionalizacije
Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka.
Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno.