SZ člen 53, 53/1-3, 53/3, 53/4, 59, 147, 158, 160.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - pasivna legitimacija - pravno nasledstvo občin
Spremenjeni predpisi, to je nov Stanovanjski zakon namesto prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, niso opravičilo za prenehanje plačevanja najemnine, oziroma prejšnje stanarine. Ta izgovor toženki ne more koristiti. Odpovedi bi se obvarovala, če bi plačevala za uporabo stanovanja enako kot prej vse do sklenitve najemne pogodbe.
pogodba o uporabi stanovanja za določen čas - nosilci družbenih funkcij - službeno stanovanje - lastninjenje stanovanj - prenehanje stanovanjskega razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
V SZ ni opore za sklepanje, da je lastninjenje po tem zakonu samo po sebi povzročilo prenehanje dotakratnih stanovanjskih razmerij. Na prenehanje obravnavane pogodbe o začasni uporabi stanovanja pa tudi ni moglo vplivati dejstvo, da se je z uvedbo sindikalnega pluralizma pričelo preoblikovanje dotakratnega državnega sindikata v nove sindikalne oblike. Tožeča stranka ves čas postopka in tudi v reviziji sama označuje prejšnji sindikat za pravnega prednika stranskega intervenienta. Zato v letu 1989 na podlagi ustavnih amandmajev pričeto preoblikovanje sindikata ni moglo povzročiti prenehanja obravnavanega pogodbenega razmerja.
ZGD člen 4, 4/6. ZTr člen 9, 12, 13.ZUP člen 49. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 2.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku
V 6. odst. 4. čl. ZGD predpisana izpolnitev z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti napotuje tudi na druge predpise in se ne nanaša samo na ta zakon.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - darilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - izpodbojnost - prekluzivni roki - aktivna legitimacija zakonca
Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Tožnica je torej aktivno legitimirana, da v skladu z določbo 52. člena ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki so ga sklenili toženci, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V členu 54. ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev.
SZ člen 117, 117/5, 121, 123, 125.ZDen člen 3, 4, 64, 88, 88/1, 88/2, 88/3.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija
Novela 123. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 21/94 v nadaljnjem SZ) je uzakonila nov šestmesečni rok za odkup stanovanj, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4.
členu ZDen, prešla v splošno ljudsko premoženje (2. odstavek 113. člena SZ). Ta rok je bil določen predvsem zaradi zavarovanja pravic vseh tistih upravičencev do privatizacijskega odkupa stanovanj, ki zaradi denacionalizacije svoje zahteve niso mogli podati v prvotnem roku iz 123. člena SZ. Tožnica bi vsekakor mogla svojo zahtevo ponoviti v roku, določenem z novelo 123. člena SZ. Toda upravičenja do odkupa stanovanja ni izgubila zato, ker tega ni storila, saj je pred tem, v okviru prvotnega roka po 123. členu SZ, že podala zahtevo, ki glede na navedeno ni mogla biti zavrnjena, temveč je bilo lahko odločanje o njej le odloženo.
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.
Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
ZDen člen 42, 62, 62.ZLPP člen 9, 15, 15/2.ZZad člen 74, 74/2.ZNP člen 21.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vzpostavitev lastninskega deleža na nepremičnini - plačilo odškodnine - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - zahteva za denacionalizacijo - določnost predloga v nepravdnem postopku
Po določilu 9. člena ZLPP bi morala predlagateljica vložiti zahtevo za zavarovanje svojih pravic, če bi si želela zagotoviti, da bi podjetje oz. zadruga v procesu lastninskega preoblikovanja rezervirala določeno stvar (če bi zahtevala njeno vrnitev v last in posest) ali delež na svojem premoženju. Ker predlagateljica ni pravočasno zavarovala svojih zahtevkov, je po določilu drugega odstavka 15. člena ZLPP sedaj upravičena le do odškodnine v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije.
Predlagateljica res ni oblikovala natančnega predloga za denacionalizacijo premoženja, toda po 61. in 62. členu ZDen ter zlasti po določilu 21. člena ZNP njene dolžnosti ni mogoče presojati tako strogo, kot v pravdi. Razlika med pravdnim postopkom -in nepravdnim predlagalnim postopkom je v tem, da v pravdi sodišče odloča o utemeljenosti zahtevka, ki ga je postavila tožeča stranka, medtem ko v nepravdnem postopku ureja predvsem razmerja med prizadetimi osebami.
ZUN člen 76a. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
Če gre za nedovoljen poseg v prostor, pričet pred uveljavitvijo novele ZUN, s katero je bila uveljavljena določba 76.a člena, morata investitorja nedovoljenega posega plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
ZTuj člen 16, 16/3, 81, 82, 82/3, 84.ZDRS člen 40.
dovoljenje za stalno prebivanje
Temeljni pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji je, da tujec dejansko živi na območju Republike Slovenije in ima svoje bivanje tudi formalno urejeno. Dovoljenje za stalno prebivanje tujca se izda le na podlagi prošnje tujca in ne po uradni dolžnosti.
Ustanova pridobi pravno subjektiviteto šele, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Zato pred ustanovitvijo ustanove pravnega prometa ni mogoče opravljati.
ZTPDR člen 75, 75/I, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/I, 100/1-2.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 117, 1096, 1097, 1098.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Sporazum, ki ga stranki skleneta na podlagi 2. točke prvega odstavka 75. člena ZTPDR in 2. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, je posebna vrsta pogodbe oziroma poravnave. Na njegovi podlagi prenehajo veljati določbe drugih aktov, ki urejajo individualno delovno razmerje (npr. pogodba o zaposlitvi), če ni v sporazumu izrecno drugače določeno. Sporazum je dovoljeno izpodbijati zaradi napak v volji (60. do 66. člen ZOR).
zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - letni dopust - delovno razmerje pri delodajalcu
Delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neopravičenega izostanka z dela, ker se ni dogovoril za izrabo letnega dopusta s pristojnim organom pred tem, ko je izostal z dela z namenom izrabe letnega dopusta.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-1. ZPP (1977) člen 393.
izjava volje - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - pisna izjava delavca o prenehanju delovnega razmerja - svobodna in resna
S pisno izjavo delavca, da mu preneha delovno razmerje je bila izražena njegova volja, da želi prenehati delovno razmerje. Z izjavo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje prva točka prvega odstavka 100.člena ZDR. Dejstvo, da se je kasneje premislil, na njeno veljavnost nima nobenega vpliva.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100-13, 103. ZDSS člen 14, 24.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - načelo prepovedi "reformatio in peius"
Po načelu v delovnem pravu "in favorem laboratoris", in splošnem načelu prepovedi "reformatio in peius", odločitve delodajalca, ki je dala delavcu več pravic in je, kot v konkretnem primeru, podaljšala delavcu, kljub izrečenemu disciplinskemu ukrepu, pravice iz delovnega razmerja do pravnomočnosti sklepa, in ker je bila po ugotovitvi nižjega sodišča taka odločitev sprejeta v korist delavcu in ne morda iz šikanoznih razlogov, sodišče odločitve ni smelo spremeniti v škodo delavca, tako da bi odločilo, da mu delovno razmerje preneha prej, torej z dokončnostjo, kot je to odločil njegov delodajalec.
ZUP člen 216, 216/1, 249, 252, 252/1, 252/1-1. ZPP (1977) člen 393.
upravni postopek - pravnomočna odločba - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 216. člena ZUP lahko upravni organ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda dopolnilno odločbo, če ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Vendar s tako dopolnilno odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija
Ker bi bil za izpodbijanje relevantnega in v postopku ugotovljenega dejstva, da je v novembru leta 1992 tožnik neupravičeno izostal z dela zaporedoma pet delovnih dni, lahko pomemben samo ta podatek, je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da zahtevani pogoji za dovolitev obnove postopka v revidentovem primeru niso izpolnjeni. Pri predloženih listinah niti ne gre za nova dejstva in nove dokaze (psihično stanje tožnika in nezmožnost opravljanja dela je bila na primer zatrjevana že v predlogu za sodno varstvo z dne 5.1.1993) kot jih zahtevajo določbe 9. točke 421. člena ZPP. Zato bi tožnik moral, glede na svoje navedbe, že v času trajanja postopka predlagati izvedbo dokaza z zdravnikom izvedencem psihiatrom, pa tega ni storil.