priznanje pravic iz delovnega razmerja - nezakonitost odpovedi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - iztek časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi - več ločenih pravdnih postopkov - pravnomočnost
Ob ugotovitvi, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala že zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, in ne zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja od domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 14. 2. 2014 oziroma podredni zahtevek za priznanje teh pravic do odločitve sodišča prve stopnje, kar bi pomenilo do 6. 5. 2016. Za čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, do katerega je prišlo že na podlagi samega zakona, tožnik ne more biti upravičen do reintegracije in reparacije.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 25/1, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/2.
javni uslužbenec - zahteva za odpravo kršitve - sodno varstvo - procesna predpostavka
Tožnik je na toženo stranko naslovil zahtevo za odpravo kršitev, ker ga je tožena stranka odjavila iz delovnega razmerja in vseh socialnih zavarovanj, ne da bi ga obvestila o kakšnem ukrepu oziroma odločitvi, ki bi lahko bila podlaga za takšno odjavo.
Takšna zahteva za odpravo kršitev javnemu uslužbencu ne daje podlage, da lahko vloži tožbo neposredno na sodišče, temveč mora v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) v roku osmih dni po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 24. člena ZJU najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe pri Vladi RS. Šele zoper njen sklep ali pa njen molk lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo pred sodiščem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - resen in utemeljen razlog za odpoved
Če tožena stranka meni, da bi morala delavce zaposliti za nedoločen, namesto za določen čas, potem ni jasno, zakaj tega ni storila. V kolikor pa zavestno ravna nezakonito, svojega nezakonitega ravnanja ne more izkoristiti tako, da se v svojo korist in v škodo tožnice, sklicuje na zakonsko domnevo obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas po 56. členu ZDR-1. Namen te določbe je varovanje koristi delavca. Ta je tisti, ki se nanjo lahko sklicuje, ne pa delodajalec, ki ravna nezakonito.
ZPP člen 339, 339/1, 360. ZDR-1 člen 20, 86, 86/4, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 113.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odgovor na pritožbene navedbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obvestilo sindikatu - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Sodišču druge stopnje ni treba odgovarjali, se opredeljevati in komentirati vsakega pritožbenega stavka posebej. Odgovoriti mora le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.
Pravočasnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na trenutek, ko je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila oseba iz prvega odstavka 20. člena ZDR-1, to je zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba. Zgolj na podlagi navedbe, da je "tožena stranka" ugotovila odpovedni razlog že 15. 4. 2014 pravilnosti uporabe materialnega ni mogoče preizkusiti.
Ker delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove kljub negativnemu mnenju sindikata, zgolj dejstvo, da je takšno mnenje pridobil po tem, ko je odpoved že podal, na zakonitost odpovedi samo po sebi ne more vplivati.
Z vidika delodajalca ravnanje v nasprotju z izrecnimi navodili in zahtevami, ki so osnova za zaupanje komitentov v banko, predstavlja hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do podaje odpovedi zato ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno. Transakcija visokega zneska z računa komitenta, ki ni dal naloga zanjo in se je ta opravila na zahtevo neupravičene tretje osebe, za toženo stranko predstavlja škodo, ne glede na to, ali to škodo krije zavarovanje ali ne. Okrnjen pa je tudi njen ugled, čeprav se o zadevi ni poročalo navzven. Zadošča, da je ugled tožene stranke kot finančne organizacije, za katero je zaupanje strank ključnega pomena, okrnjen z vidika oškodovanega komitenta.
Tožnik, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker je kršil delovne obveznosti, se na neenako obravnavo v primerjavi z delavci, ki so bili za podobno kršitev sankcionirani mileje ali pa sploh ne, ne more sklicevati, saj v nepravu ni enakosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009413
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.
poškodba pri delu - dokaz z izvedencem - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Stališče sodišča prve stopnje, ki je dokazni predlog toženca z izvedbo dokaza z izvedencem zavrnilo kot nepotreben, češ da je na podlagi drugih dokazov ugotovilo, kako je potekal škodni dogodek, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna.
Toženka je z izvedencem želela dokazati, da način nastanka škode, kot ga je opisal tožnik, fizikalno ni mogoč. Prva toženka je tako s pomočjo izvedenca hotela dokazati nasprotno od tega, kar je tožnik dokazoval in je po presoji sodišča s svojo izpovedbo tudi dokazal. V takšnem primeru sodišče dokaznega predloga ne more zavrniti z argumentom, da se je na podlagi drugih dokazov prepričalo o nasprotnem.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZVis člen 57. - člen 227. - člen 12.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - visokošolski učitelj - postopek izvolitve v naziv
Sodišče je pri presoji, ali je bila tožnikova vloga v skladu z 227. členom Statuta Univerze v Ljubljani pravočasna, pravilno upoštevalo določbo 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani. Glede na to, da je tožnik vlogo za ponovno imenovanje v naziv podal šele 17. 12. 2015, kar je tri mesece pred iztekom veljavnega naziva, je sodišče pravilno zaključilo, da tožnik ne uživa pravnega varstva po 227. členu Statuta, saj njegova vloga ni bila pravočasna.
Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. V ZVis ni določb, ki bi vprašanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta vezale na dokončnost oziroma pravnomočnost postopka habilitacije.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 483.
stečaj - priznana terjatev - ločitvena pravica - spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ugotovitev obstoja terjatve iz delovnega razmerja zoper delodajalca v stečaju je v pristojnosti delovnega sodišča. Ali glede terjatve, katere ugotovitev obstoja se zahteva s tožbo, že obstaja pravnomočen izvršilni naslov oziroma ali je bila terjatev, katere ugotovitev obstoja se uveljavlja, v stečajnem postopku priznana, so dejstva, ki na pristojnost ne vplivajo.
Uveljavljanje ločitvene pravice, ki v stečajnem postopku ni priznana, je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367a, 377. ZDR-1 člen 118, 118/2.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Pri zahtevku za ugotovitev ničnosti dela pogodbe o zaposlitvi ne gre za zahtevek, glede katerega bi bila revizija dovoljena že na podlagi samega zakona. To pomeni, da bi tožnica odločitev sodišča druge stopnje glede ničnosti dela pogodbe o zaposlitvi z revizijo lahko izpodbijala le v primeru, če bi jo Vrhovno sodišče dopustilo na podlagi 367. a člena ZPP, vendar tožnica zoper to odločitev ni vložila predloga za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00007194
ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1. ZLPP člen 2, 3, 4, 5. ZTLR člen 12, 24, 25, 26. SPZ člen 271, 271/1, 271/2. ZPN člen 7. ZZLPPO člen 6.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na stavbi - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - funkcionalno zemljišče k stavbi - povezanost stavbe in zemljišča - načelo superficies solo cedit - stavbna pravica - nastanek stavbne pravice - priposestvovanje
Odgovor na vprašanje ali je pred uveljavitvijo SPZ zaradi pravil o pripadnosti (akcesornosti), po katerih je funkcionalno zemljišče "sledilo" zgradbi (12. člen ZTLR ter prvi odstavek 6. člena Zakona o pravicah na delih stavb), tožeča stranka že s tem, ko je v otvoritveno bilanco vključila (samo) zgradbe, pridobila pravico do lastninjenja funkcionalnega zemljišča, je po presoji Vrhovnega sodišča nikalen.