• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL Sodba II Cp 1677/2025
    10.3.2026
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092273
    ZD člen 12, 14. DZ člen 4, 4/1, 26, 45. ZPP člen 7, 212.
    ugotovitev obstoja dedne pravice - obstoj zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena

    Po izvedenem dokaznem postopku je še vedno ostal precejšen dvom glede vprašanja, ali je med tožnikom in A. A. obstajala življenjska skupnost, ki je bila po vsebini enaka življenjski skupnosti moža in žene. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik svojega dokaznega bremena ni zmogel.

  • 182.
    VSM Sklep IV Cp 5/2026
    10.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00093202
    DZ člen 135, 138, 151, 189. ZPP člen 337, 360, 360/1, 365, 365-2, 365-3. ZNP-1 člen 34, 42, 101.
    skupno starševstvo - največja korist otroka - izvedensko mnenje - nedovoljena pritožbena novota - višina preživnine za otroka - delna ugoditev pritožbi - delna sprememba izpodbijanega sklepa

    Odstop od skupnega varstva in vzgoje je utemeljen predvsem tedaj, ko so podani posebno upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, duševna bolezen starša ali zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, čemur pa v danem primeru ni tako. Morebitne (slabše) osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista (povsem) enako primerna za varstvo in vzgojo otrok, ne morejo vplivati na odločitev o skupnem starševstvu. Popolna uravnoteženost starševskih kapacitet je namreč ideal, ki v realnem življenju praviloma ni izpolnjen. Vprašanje torej ni, ali sta starša enako primerna za vzgojo in varstvo, ampak, ali je odklon od ideala takšen, da bi to lahko ogrozilo otrokovo korist.

    Sodišče prve stopnje ni upoštevalo stališč sodne prakse, da se pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otroki v času, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb. Prav tako je zgolj pavšalno zapisalo, da je nasprotni udeleženec „mlad, zdrav in pridobitno sposoben“, iz česar implicitno izhaja, da ima dodatne možnosti pridobivanja zaslužka, pri tem pa ni upoštevalo stališča Vrhovnega sodišča RS, da preživninskemu zavezancu, ki je že zaposlen ter pošteno dela poln delavnik (kot je v obravnavani zadevi nasprotni udeleženec), ni mogoče brez ustreznega tehtanja (kot je storilo sodišče prve stopnje) naložiti, da za pokrivanje preživninskih potreb mld. otroka najde dodaten zaslužek.

  • 183.
    VSL Sklep IV Cp 225/2026
    6.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091670
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161.
    začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - pravica do družinskega življenja - preizkus sklepa
    Ker je bilo z začasno odredbo odločeno, da se denarna kazen izreče tistemu od udeležencev, ki krši obveznost iz začasne odredbe, na podlagi izpodbijane odločitve, da "se izterja denarna kazen, izrečena s sklepom o začasni odredbi," ni moč ugotoviti, od katerega od udeležencev se denarna kazen izterja.
  • 184.
    VSM Sklep IV Cp 65/2026
    5.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00093201
    DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1.
    začasna odredba v družinskih zadevah - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - odklanjanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
    Začasna odredba - stiki otroka z mamo.
  • 185.
    VSL Sklep III Cp 411/2026
    5.3.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091484
    ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 5. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - razvezana zakonca - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvajanje dokazov - nujnost postopka - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - končni sklep - poškodovanje stvari

    V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je sicer treba odločati hitro, a to ne pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti nobenih (ustnih) dokazov.

  • 186.
    VSL Sklep IV Cp 20/2026
    5.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091401
    DZ člen 141, 163.
    začasna odredba - stiki - ogroženost otroka - stiska otroka
    Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka »smeta« počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.
  • 187.
    VSL Sklep V Cp 267/2026
    5.3.2026
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091445
    ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 17. DZ člen 77, 77/1. ZPP člen 7, 212.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - dohodkovni in premoženjski cenzus - družinski člani - premoženje družinskega člana - posebno premoženje - ocenitev vrednosti nepremičnin - razpravno načelo - postavitev izvedenca - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pravna zmota - taksna oprostitev na podlagi zakona

    Javno dostopni podatki GURS predstavljajo hiter in primeren način za ugotavljanje vrednosti nepremičnine. Na predlagatelju taksne oprostitve je breme dokazovanja, da je del stavbe, ki je v evidenci GURS opisan kot stanovanje, dejansko neizdelano podstrešje hiše, ki je brez vrednosti.

  • 188.
    VSL Sklep IV Cp 224/2026
    4.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092342
    DZ člen 189, 190.
    določitev preživnine - višina preživnine za otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - starševski dodatek - otroški dodatek - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
    Starševski dodatek se ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev. Namenjen je kritju stroškov v prvem letu otrokovega življenja. Do njega pa je upravičen starš, ki ne prejema nadomestila plače.

    Določitev preživnine ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak predstavlja oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Mesečni izdatki niso ves čas enaki; od meseca do meseca se bolj ali manj razlikujejo, zato jih ni mogoče natančno določiti niti za preteklo, kaj šele za prihodnje obdobje. Vrednotenje otrokovih potreb pa mora temeljiti na realni oceni potrebnih izdatkov.

    Čeprav so materini dohodki nižji (njen kredit ni namenjen reševanju stanovanjskega problema, zato se ga pri določitvi višine preživnine ne upošteva), je glede na dejstvo, da je breme varstva in vzgoje pretežno na očetu, primerno, da starša nosita vsak (približno) polovico preživninskega bremena.
  • 189.
    VSL Sklep IV Ip 214/2026
    4.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091931
    ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
    izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
    Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.

    Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.

    Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.
  • 190.
    VSL Sodba I Cpg 496/2025
    4.3.2026
    STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091193
    DZ člen 83. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/5, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 330/3, 342, 342/5.
    izločitvena pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - seznam preizkušenih terjatev - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje izločitvene pravice

    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).

  • 191.
    VSM Sklep IV Cp 210/2026
    3.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00093189
    DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 5, 7, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3.
    varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kršitev pravice do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - verjeten izkaz predpostavk - razveljavitev odločbe
    Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v fazi ugovornega postopka zaključek o verjetnem obstoju ogroženosti otrok utemeljilo z navedbam očeta, ki jih je dokazoval s svojo izpovedbo ter svojo pisno izjavo ter z zapisniki CSD. Iz zapisnikov izhaja, da je bil vedno na CSD prisoten le oče, ki je izjavljal o dogajanju v družini, o tem, kar sta mu govorila otroka.
  • 192.
    VSM Sklep III Cp 853/2025
    3.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSM00091716
    Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 100, 101, 101/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 9, 15, 21, 61. DZ člen 240, 241, 242, 244, 244/2.
    otrokovo običajno prebivališče - mednarodna pristojnost - skrbništvo nad mladoletno osebo - prenos pristojnosti - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - omejitev skrbniških pravic
    Nadalje je zmotno sklicevanje predlagatelja na določbe Haaške konvencije iz leta 1996. Pritožbeno sodišče pojasnjuje da Bruseljska uredba IIa v 61. členu izrecno določa, da ima ta uredba v razmerju do Haaške konvencije iz leta 1996 prednost pri uporabi (kar pomeni, da se uporablja uredba, ne pa konvencija), če ima otrok običajno prebivališče na območju države članice EU. V obravnavani zadevi je imela mld. A. A. ob začetku postopka (leta 2021) običajno prebivališče v Sloveniji, ki je država članica EU, zato se uporabijo določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Bruseljska uredba IIa, ne pa določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Haaška konvencija iz leta 1996. Enako velja za vprašanje priznanja izvršitve odločb iz ene države članice v drugi državi članici.

    Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se določba 15. člena Bruseljske uredbe IIa uporabi zgolj izjemoma (kot izhaja že iz same dikcije omenjenega člena), kar že samo po sebi pomeni, da jo je treba ozko razlagati. Poleg tega iz besedila 15. člena Bruseljske uredbe IIa izhaja, da sodišče, ki vodi postopek, ni dolžno prekiniti postopka, ampak zgolj lahko prekine. Ne glede na navedeno sodišče druge stopnje meni, da pogoj za prekinitev in prenos pristojnosti na sodišče druge države članice v obravnavani zadevi ni podan, saj že pogoji iz prvega odstavka 15. člena niso izpolnjeni. Pravna teorija navedeno pravilo razlaga v smislu, da mora biti prenos pristojnosti v otrokovo korist oziroma, da se naj prenos pristojnosti izvede zgolj, če lahko sodišče druge države članice bolje zaščiti otrokovo korist, pri tem pa teorija izpostavlja, da lahko bolje zaščiti otrokovo korist tisto sodišče, ki je z zadevo posebej blizu povezano ali če govorijo razlogi razumevanja jezika drugega sodišča posebej za to, da o zadevi odloča sodišče druge države članice.
  • 193.
    VSMB Sklep IV Cp 64/2026
    3.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094521
    DZ člen 197, 197/1.
    sprememba stikov - zavrnitev predloga - znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine

    Bistveno spremenjenih okoliščin v smislu prvega odstavka 197. člena DZ ne predstavlja niti sprememba stikov, za katero sta se nepravdni stranki dogovorili s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II N 628/202 z dne 6. 2. 2025. V posledici na novo dogovorjenih stikov namreč oba mld. otroka s predlagateljem preživita zgolj en dodaten med tednom in nekaj dodatnih dni med poletnimi šolskimi počitnicami, kar pa tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi terjale spremembo višine preživninske obveznosti, kot je to pravilno presodilo že sodišče prve stopnje (15. točka obrazložitve). Oba mld. otroka namreč še zmeraj večino časa preživita pri nasprotni udeleženki.

  • 194.
    VSL Sklep IV Cp 148/2026
    26.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091173
    DZ člen 139, 141.
    razmerja med starši in otroki - delni sklep - poravnava - sprememba sodne poravnave - varstvo in vzgoja otroka - odločanje o stikih z otrokom - razširitev stikov - predodelitev otroka - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje
    Dokazni postopek pa je namenjen ugotavljanju pravno odločilnih dejstev, ne izvajanju terapije ali svetovanju strankam.
  • 195.
    VSL Sklep IV Cp 173/2026
    25.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091733
    DZ člen 7, 7/1, 7/3, 141, 141/8, 157, 157/1, 157/2, 161.
    začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazovanje z izvedencem - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
    Začasne odredbe se izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako akutno ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.

    Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro dokazno oceno, ali je ogroženost tolikšna, da je z začasno odredbo treba nemudoma zavarovati korist otroka. Praviloma se izvede „nezamudne“ dokaze, zamudnih dokazov (kot na primer dokaz z izvedencem) pa v okviru samostojnega postopka izdaje začasne odredbe načeloma ni treba izvesti, temveč je to stvar postopka o glavni stvari.
  • 196.
    VSL Sodba I Cp 1930/2024
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00092261
    DZ člen 67. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
    skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva enakih deležev - delež zakonca na skupnem premoženju - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - višji dohodki enega od zakoncev - posebno premoženje - aktiva in pasiva premoženja - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - informativen dokaz - zavrnitev dokaznega predloga - kredit - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema

    V pasivo skupnega premoženja spada vsota obrokov kreditov, vrnjenih pred prenehanjem življenjske in ekonomske skupnosti (pred letom 2018), glede obrokov, ki jih je toženec plačal po razpadu življenjske skupnosti iz lastnih sredstev, pa ima toženec do tožnice obligacijski zahtevek.

  • 197.
    VSL Sklep III Cp 357/2026
    25.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090952
    ZPND člen 19, 19/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
    prepoved približevanja določeni osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - stiki pod nadzorom - denarna kazen - podaljšanje ukrepa - metodološki napotek - nedovoljene pritožbene novote
    Za podaljšanje ukrepa iz tretjega odstavka 19. člena ZPND bi morala predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazati, da obstajajo enaki razlogi oziroma so razlogi v bistvenem istovetni (glede na vrednostni in interesni temelj) z razlogi, zaradi katerih so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi s sklepom z dne 9. 7. 2024 in da izrečeni ukrepi niso učinkovali. Izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena takrat, če jih je nasprotni udeleženec kršil na način, da je pri predlagateljici znova povzročil ogroženost take stopnje, ki terja podaljšanje ukrepov zaradi njene zaščite. Skozi prizmo vrednotenja teh predpostavk je sodišče prve stopnje tudi ocenilo ravnanja udeležencev in presojalo, ali je predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov sorazmeren stopnji ogroženosti predlagateljice.
  • 198.
    VSL Sklep IV Cp 181/2026
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091399
    DZ člen 197, 197/1.
    zahtevek za znižanje preživnine - višina preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - višina mesečnih prejemkov - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - potrebe otroka - plačevanje preživnine za več otrok - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske zmožnosti zavezanca - premoženjski položaj

    Upoštevajoč njune sedanje prihodke in izpolnjevanje preživninskih obveznosti do kasneje rojenih otrok, je porazdelitev preživninskega bremena med oba starša pravilna.

  • 199.
    VSL Sklep IV Cp 359/2026
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091218
    DZ člen 135, 136, 136/1, 157, 161, 162, 162/1.
    razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - starševska skrb - rejništvo - sprememba ukrepa
    Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.
  • 200.
    VSL Sklep IV Cp 248/2026
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ŠOLSTVO
    VSL00091111
    ZPP člen 70, 70-6. ZNP-1 člen 46. DZ člen 136, 137, 161, 162, 162/2. ZOsn člen 5, 44, 44/2.
    začasna odredba v družinskih zadevah - omejitev starševske skrbi - pravica do izobraževanja - pravica do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji - vpis otroka v osnovno šolo - pravica do šolanja - ogroženost otroka - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - obveznosti staršev - pravica do izbire - izločitev sodnika - pogoji za izločitev sodnika - načelo nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - strokovni delavec CSD - procesna veljavnost dejanj - pooblastilo zastopnika - zasebna šola - starševska skrb
    Nasprotna udeleženca v nasprotju z določbo drugega odstavka 44. člena ZOsn nista vpisala otroka, ko je dopolnil šest let, v prvi razred osnovne šole. Zavrnila sta kakršnokoli obliko osnovnošolskega izobraževanja, kot ga določa 5. člen ZOsn - v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo, kakor tudi šolanje na domu. Zgolj znotraj tega okvira imata nasprotna udeleženca pravico do svobodne izbire.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>