CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086907
ZPND člen 22a, 22a/8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - prosti preudarek - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno okoliščino upoštevalo nepotrebnost postopka, ker nasilje ni bilo izkazano, pač pa gre za spor glede vzgoje in varstva nad drugo predlagateljico. To je v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča pomembna okoliščina, saj postopek po zakonu, katerega namen je ščititi žrtve družinskega nasilja, ni namenjen urejanju družinskih razmerij, denimo v primeru spora o vzgoji in varstvu mladoletnega otroka.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - nepravdni postopek
V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (brez dodatne omejitve - krivde).
odvzem starševske skrbi - odvzem otroka staršem - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - postavitev otroka pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - vzdrževanje stikov v korist otroka - pravica staršev do stikov z otrokom - ogroženost otroka - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - simbolična preživnina
Sodišče odvzame staršem pravico do stikov z otrokom, če je otrok zaradi njih ogrožen in je mogoče le z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, je ogrožen.
DZ člen 7, 142, 142/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
začasen odvzem otroka - določitev stikov z otrokom - stiki otroka s sorodniki - teta - pravica do družinskega življenja - največja korist otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Odnos med teto in nečaki je po naravi drugačen od odnosa med starši in otroki. Zato z vidika pravice do družinskega življenja, ki jo varuje 8. člen EKČP, na splošno zahteva manjšo zaščito.
Država, ki je otroke staršem odvzela in jih namestila v zavod oziroma rejniško družino, ima dolžnost, da takoj, ko je to izvedljivo, zagotovi pogoje za združitev družine. Koristnost stikov otrok z drugimi osebami, ki niso starši, je potrebno zato presojati v luči izrečenih ukrepov za varstvo koristi otrok.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00088492
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 3/1, 5, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/1-a. KOP člen 3. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 23, 24.
postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - protipraven odvzem otroka - mednarodna ugrabitev otrok - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - vrnitev otroka v državo izvora - zavrnitev predloga - prebivališče otroka - začasno prebivališče - otrokovo običajno prebivališče - Republika Slovenija - tuja država - ustni dogovor - soglasje staršev - selitev v tujino - sprememba - vključitev otroka v vrtec - vpis otroka v osnovno šolo - obiskovanje staršev - družina - pravica do skrbi za otroka - največja korist otroka - javni interes - načelo hitrosti v nepravdnem postopku - prepričljiva dokazna ocena - pavšalni pritožbeni očitki - Bruseljska uredba
V obravnavanem primeru je zadržanje otrok v Sloveniji in njihova vključitev v tukajšnje okolje posledica voljne odločitve staršev. Predlagatelj je privolil (kar izhaja iz številnih dejanj), da otroka za nedoločen čas bivata v Sloveniji, zato njegova pravica do skrbi zanju, ki vključuje tudi pravico do določitve kraja prebivališča otrok in pravico do stikov, ni bila kršena (3. člen v zvezi s 5. členom Haaške konvencije).
DZ člen 185, 186, 199. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 41, 41/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 48/2.
plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - dolžnost preživljanja staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugovor mednarodne nepristojnosti - nepristojnost sodišča - pravica do izjave - odločba centra za socialno delo - izvršilni naslov - ista pravna podlaga - različna dejanska podlaga
Zadevna odločba, s katero je oče toženk oproščen plačila stroškov institucionalnega varstva v določeni višini in s katero je ugotovljena višina prispevka toženk, ni upravno izvršilni naslov, na podlagi katerega bi tožnik od toženk lahko terjal plačilo. Če bi bila, bi bila pričujoča tožba odveč in zato nedopustna. Predmet odločbe CSD je odločitev o zahtevi upravičenca (očeta toženk, ki ga je tožnik sprejel v oskrbo) do delne oprostitve plačila socialnovarstvene storitve, oziroma, gledano z druge strani, zahteve, naj se del oskrbnine plača iz javnih sredstev. Ker je višina oprostitve oziroma prispevka iz javnih sredstev odvisna od premoženjskega položaja oskrbovane osebe in drugih oseb, ki so zavezane prispevati k preživljanju te osebe, je v odločbi CSD ugotovljeno tudi, kolikšen je prispevek drugih zavezancev (v našem primeru toženk). Toda odločba CSD toženkama ne nalaga, da morata tožniku kot izvajalcu institucionalnega varstva plačati določen znesek in ni izvršilni naslov, na podlagi katere bi lahko zavod, ki izvaja institucionalno varstvo, terjal plačilo od oseb, ki jih je CSD upošteval pri odločanju o višini prispevka iz javnih sredstev. Odločba CSD sama zase namreč ne vzpostavlja pravnega razmerja med zavodom in osebo, ki je dolžna prispevati k preživljanju oskrbovanca.
določitev stikov med staršem in otrokom - obseg stikov - stiki med očetom in otrokom - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja. Zato je prav in pomembno, da stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom niso preveč omejeni (denimo samo na popoldansko druženje), saj samo tako omogočajo ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem največjo otrokovo korist, krepijo pa tudi občutek odgovornosti nerezidenčnega roditelja in njegove sposobnosti, da v različnih situacijah kompetentno poskrbi za svojega otroka, kar je tudi njegova primarna dolžnost.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 7, 7/1. ZPP člen 18, 18/3.
starševska odgovornost - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - otrokovo običajno prebivališče
Pritožbene navedbe pa niso utemeljene, ker je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je kraj običajnega prebivališča otrok v Republiki Avstriji, zaradi česar sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi starševske odgovornosti (prvi odstavek 7. člena Uredbe Sveta (EU) 2029/1111 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemom otrok - prenovitev).
začasna odredba o stikih - stiki otroka s staršem - ogroženost otroka - odtujevanje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov
Prekinitev stikov med staršem in otrokom lahko vodi v odtujevanje, kar je za zdrav razvoj brez dvoma ogrožajoče.
Očitek, da mnenje CSD ne more biti relevantno, ker temelji na enkratnem pogovoru in obisku, ni utemeljen, saj postopek izdaje začasne odredbe terja hitro odločitev sodišča in zato zadošča tudi nižji standard dokazanih pomembnih dejstev (izkazovanje verjetnosti).
URS člen 22, 34, 35. DZ člen 265. ZNP-1 člen 5, 45, 45/1, 57, 57/2, 62, 62/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - psihiatrično izvedensko mnenje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - kršitev pravice do izjave
Sodišče je izpodbijani sklep izdalo in ga nasprotni udeleženki vročilo prej, preden se je nasprotni udeleženki iztekel rok za pripombe nanj. Zato je bila prikrajšana za možnost, da se izjavi o pomembnem procesnem gradivu in s tem vpliva na odločitev sodišča.
Oseba, o katere postavitvi pod skrbništvo odloča sodišče, je subjekt postopka. To pomeni, da mora sodišče priznati in upoštevati njena ravnanja v postopku, ne oziraje se na to, ali zaradi težav v razsojanju morda ni procesno sposobna v pomenu splošnega civilnega procesnega prava. Enako velja, če teh dejanj ne opravi neposredno sama, temveč po odvetniku - spet ne glede na to, ali je sposobna razumeti pomen pooblastitve odvetnika. S tem ko je sodišče sklenilo, da osebo v postopku postavitve pod skrbništvo zastopa začasni skrbnik kot procesni pomočnik, ni poseglo v njeno pravico, da jo (še naprej) zastopa tudi pooblaščena odvetnica. Ni nemogoče, da sodišče osebi, ki sicer ima odvetnika, izjemoma postavi še procesnega pomočnika.
Za oceno pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev ni pomemben le njun osebni dohodek, temveč to, kakšne dohodke lahko dosežeta glede na svojo sposobnost in izobrazbo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - začasna odredba - ogroženost otroka - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - nujnost ukrepa - omejitev stikov
Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda.
Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - nasilje v družini
Namen ZPND je v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotoviti varstvo žrtvi družinskega nasilja, pri čemer pa je varstvo žrtve le začasno, saj sme sodišče po navedeni zakonski določbi 19. člena ZPND ukrep izreči za največ 12 mesecev, žrtev pa lahko predlaga podaljšanje.
stanovanjsko varstvo - razveza zakonske zveze - predlog za izdajo začasne odredbe - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka
Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.
ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40.
nagrada sodnega izvedenca - sodni tolmač - prevajanje
Že iz samega predloga za pritegnitev strokovnjaka z znanjem nemškega jezika, ki ga je podala izvedenka A. A., izhaja, da dela, ki ga je opravila B. B., ni mogoče skrčiti zgolj na prevajanje.
DZ člen 160, 160/1, 160/3, 161, 163, 163/1, 163/2.
omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - stopnja verjetnosti - začasna odredba o stikih - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - ogroženost otroka - trajanje začasne odredbe
Z izdano začasno odredbo o začasni omejitvi pravice do stikov tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otroki potekajo samo pod nadzorom strokovnih oseb CSD, je hkrati zaobsežena tudi prepoved, da nasprotni udeleženec otroke prevzame v vrtcu, šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Gre za enovito, vsebinsko povezano odločitev, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izven stikov pod nadzorom, drugih stikov z otroki nima, zato je II. točka izreka sklepa nepotrebna. Kot je pravilno navedla predlagateljica v pritožbi, bo sodišče nadaljnje odločitve glede dinamike, načina in obsega stikov prilagajalo v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam (na podlagi poročil CSD glede izvajanja stikov pod nadzorom, oziroma glede na ugotovitve iz nadalje izvedenega dokaznega postopka) z novimi sklepi o začasni odredbi oziroma s končno odločbo.
odvzem pravice do stikov z otrokom - načelo najmilejšega ukrepa - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča - izločitveni razlog
Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa.
pogodba o leasingu motornega vozila - prenos pogodbe o leasingu - prenos lastništva - nemožnost izpolnitve - naknadna nemožnost izpolnitve - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - ničnost - delna ničnost - nemogoča obveznost - nemogoč predmet
Prvi odstavek 117. člena OZ ureja posledice krivdne naknadne nezmožnosti izpolnitve. V obravnavni zadevi obveznosti prenosa leasing pogodbe že od vsega začetka ni bilo mogoče izpolniti (torej ni šlo za naknadno nezmožnost izpolnitve), ker je za prenos pogodbe skladno z določilom 122. člena OZ potrebna privolitev pogodbene stranke - leasingodajalca, torej je bil predmet obveznosti nemogoč.
šolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - selitev v tujino - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do svobodne izbire prebivališča - želje otroka - nepoznavanje tujega jezika
Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.
Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave.