Ker gre za preživninsko obveznost za polnoletnega otroka, je neutemeljena predlagateljičina pritožbena navedba, da bi bilo pri porazdelitvi preživninskega bremena potrebno upoštevati, da hčerka z materjo nima stikov in je zato vsa skrb za zagotovitev materialnih in ostalih potreb na očetu. S polnoletnostjo po zakonu preneha starševska skrb, glede stikov pa se A. A. lahko samostojno odloča.
Ni pa mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da bi moral biti kot datum pričetka materine preživninske obveznosti, določene z začasno odredbo, upoštevan čas, ko se je sin dejansko odselil, kar naj bi bilo po navedbah očeta konec avgusta 2025. V obdobju od 1.9. 2025 do 14.10. 2025 so bile otrokove nujne življenjske potrebe očitno pokrite, ogroženost otrokove koristi v tem obdobju tudi ni bila zatrjevana.
Tudi sedaj veljavna izrecna določba 79. člena DZ, ki je v veljavi od 15. 4. 2017, splošne ureditve iz 48. člena SPZ v ničemer ne spreminja, ampak jo le dopolnjuje. Po SPZ je za primer skupnih gradenj na nepremičninah, ki so last le enega zakonca (zunajzakonskega partnerja), kot primarna pravna posledica, ki naj premoženjsko izravna položaj, predviden obligacijski zahtevek. Stvarnopravne posledice pa so izjema, pridržana za položaje, ko obstaja izrecen dogovor (drugi odstavek 48. člena SPZ).