nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - podaljšanje ukrepa - družinski član
Pravilen je zato zaključek, da v tem postopku ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca, predlagatelji še vedno občutijo kot njegova sporočila oziroma kot psihični pritisk na predlagateljico in mladoletna sina, zlasti ob upoštevanju pretekle hude grožnje prvi predlagateljici, zaradi katere je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje grožnje. Ti dogodki še vedno močno vznemirjajo vse predlagatelje, ki se zato še vedno počutijo življenjsko ogrožene. Vse to dokazuje, da že izrečeni ukrepi še niso zalegli, zato je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca utemeljeno zavrnilo.
začasna odredba - stiki med očetom in otrokom - visoka ogroženost otroka - izjemen primer - restriktiven pristop
Po ustaljeni sodni praksi je k izdaji začasnih odredb v družinskih zadevah treba pristopiti restriktivno ter z začasnimi odredbami urediti le izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
Odločitev o odvzemu stikov nasprotnega udeleženca z mld. hčerkama je sprejelo na podlagi določbe 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Utemeljilo je, da bi bila v primeru, da sodišče očetu stikov ne bi odvzelo, korist mld. hčerk ogrožena.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - okoliščine konkretnega primera - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - duševno stanje - zmožnost razsojanja
V postopku po uradni dolžnosti sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, marveč le presoja okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno. Če iz njih verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena DZ. Pri presoji verjetnosti utemeljenega razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo sodišče ne izhaja le iz vsebine pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije in dokazno gradivo, ki ga ima na voljo. Na podlagi informacij, ki jih pridobi, ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo.
To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok.
Pritožbeno sodišče z zaključki sodišča prve stopnje soglaša in še dodaja, da na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti, da bi se od sklenitve sodne poravnave 16. 10. 2019 okoliščine bistveno spremenile, zato pogoji za spremembo varstva in vzgoje mld. otrok niso izpolnjeni. Ob tem velja poudariti, da predstavlja odnos med bivšima partnerjema dinamičen proces z obdobji, ko sta odnos in komunikacija med bivšima partnerjema boljša, in z obdobji, ko sta slabša, sodišče pa odloča glede na okoliščine ob koncu glavne obravnave. Le-te pa so bile v predmetni zadevi takšne, da so kazale na to, da sta udeleženca zmožna medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja, kar sta navsezadnje potrdila tudi s tem, da sta se na zadnjem naroku za glavno obravnavo dogovorila glede obsega stikov, pa tudi tekom predmetnega postopka sta se z začasno sodno poravnavo z dne 16. 5. 2022 uspela dogovoriti glede obsega stikov.
varstvo in vzgoja otroka - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi - korist mladoletnega otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - osebne lastnosti staršev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki v korist otroka - določitev preživnine - porazdelitev preživninskega bremena
Pravna odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo zasleduje zgolj koristi otroka. Gre za vrednostno sintezo dveh načel - načelo pospešenega razvoja otroka in načelo kontinuitete varstva in vzgoje. Ali povedano konkretno. Tudi če bi imela udeleženca enake starševske kapacitete, bi bila otroka zaupana predlagatelju, ker živi v okolju, kjer je družina živela pred razpadom.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - preprečevanje stikov - odtujitev otroka od roditelja - starševska skrb - pravica do stikov - dolžnosti staršev
Nasprotna udeleženka ne le, da bi morala opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžna je tudi aktivno ravnati, da v okviru dolžnosti, ki jih ima iz naslova starševske skrbi oziroma vzgojnih nalog, vzpostavi ustrezen pozitivni odnos otroka do stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078793
KOP člen 27, 31. URS člen 14, 22. DZ člen 7, 154, 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 189, 190. ZPP člen 338, 350, 360, 365, 365/1-2, 366. ZNP-1 člen 42, 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - nujno preživljanje otroka - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - izvenšolske dejavnosti
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
ZNP-1 člen 6, 6/2, 11, 11/1, 18, 18/2, 42. ZPND člen 1, 3, 3/2, 22a, 22a/1, 22a/3. ZPP člen 17.
preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - spremenjene okoliščine - selitev - interes otroka - lažja izvedba postopka - postopek po ZPND - zaščita žrtve - bivališče
Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.
začasna odredba v družinskih sporih - visoka ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prosta presoja dokazov - korist mladoletnega otroka
Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni moč čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
predlog za izdajo začasne odredbe - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD)
Presoja, na kakšen način in v kakšnem obsegu naj potekajo stiki, ki bodo otroku v največjo korist, bo stvar končne odločbe, ker namen začasne odredbe ni daljnosežno urejanje stikov, kar s predlogom za izdajo začasne odredbe želi doseči pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00076338
ZPND člen 19, 19/1.
nasilje v družini - postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - ogroženost v družini - grožnje - psihično nasilje - vstop v stanovanje - prepričljiva dokazna ocena - analitična ocena dokazov - celovita presoja dokazov - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena izpovedbe stranke - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Predlagateljičine navedbe o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca so bolj verjetne od njegovih navedb o zanikanju tovrstnih ravnanj. Pritožnikovo vztrajanje, da se ni zlagal, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ocene, da v izpovedbi o tem ni bil verodostojen. Očitki o selektivni in zmotni dokazni oceni in o posledično zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni.
ZPP člen 8, 214, 214/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 100. DZ člen 157, 160, 160/1, 161.
izvrševanje stikov z otrokom - začasna odredba o stikih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - odločanje po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - stiki preko klica - alkoholiziranost - prepovedane droge - odklonitev testiranja - splošno znano dejstvo - neizvedba dokaza - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izločitev izvedenca - dokazni standard verjetnosti
Ko sodišče zazna ogroženost otroka, je dolžno ukrepati in, če to zahteva varstvo koristi otroka, tudi po uradni dolžnosti izreči okoliščinam konkretnega primera ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka ali že izrečen ukrep spremeniti.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - zvišanje preživnine - materialne zmožnosti zavezanca
Po določbi 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Z izvršilnim naslovom določena preživnina pa se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (prvi odstavek 197. člena DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).
vpis otroka v osnovno šolo - pravica otroka do zagovornika - največja korist otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - obseg in način izvajanja stikov - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Po določilu 143. člena DZ, ki je usklajen z 12. členom KOP, sodišče pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Gre za otrokovo pravico in ne dolžnost, saj so za skrb za njegove koristi odgovorni starši.
začasna odredba - stiki - kraj prevzema in oddajanja otroka
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaznalo, da visoka konfliktnost med staršema negativno vpliva na izvajanje že tako minimalno določenih stikov. Otroka te stike, ki so brez dvoma v njuno korist, zavračata in imata do matere odklonilen odnos. Starša drug na drugega prelagata odgovornost za neizvajanje stikov. Z načinom predaje in prevzema otrok, kot je določen v izpodbijanem sklepu, ju je zato usmerilo k ravnanju, ki naj vsaj deloma omili nastalo situacijo.
Udeležencema je dana možnost, da vpričo otrok neobremenjeno spregovorita nekaj besed, jima pokažeta, da spodbujata njun odnos z obema staršema ter izrazita določeno mero pripravljenosti za sodelovanje. Starši in otroci potrebujejo v danih razmerah nov pogled na nastalo življenjsko situacijo, novo perspektivo, ki bo razbremenjena preteklih zamer in nesoglasij.
varovanje pravic in koristi - omejitev stikov - dolgoročna korist - kratkoročna korist - korist otoka - stiki z obema staršema - otrokovo duševno ravnovesje - ukrep trajnejše narave - denarna kazen - zavračanje stikov
V tokratnem postopku se predlagatelj zavzema za izrek novega ukrepa trajnešega značaja, saj se pred tem izdani sklep z dne 18. 7. 2022 zaradi ravnanj nasprotne udeleženke ni začel realizirati.
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku ustrezno upoštevalo, da gre za otroka, ki je že dopolnil 16 let starosti, ki vsakršne stike z očetom zavrača in dejstvo, da je odpor do njihovega izvajanja globoko zakoreninjen. Sodišče je pravilno upoštevalo največjo otrokovo korist, ki se kaže ne le do njegovega dopolnjenega 18 leta starosti, ampak tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (kratkoročna korist, dolgoročna korist). V psihološki stroki ter sodni praksi pa je že dolgo uveljavljeno stališče, da so otroku v največjo korist uravnoteženi stiki z obema staršema, saj se s tem zagotovi otrokov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost.
Sodišče pri izbiri ukrepa in varstvu koristi otroka upošteva načelo najmilejšega ukrepa, s katerim čim manj omeji starševsko skrb (156. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pogoj za izrek ukrepa je varovanje koristi otroka.
Zato je sodišče prve stopnje pravilno izvajanje strokovne pomoči natančneje določilo, saj do sedaj dogovarjanje med obema staršema, glede določanja terminov individualne in skupinske strokovne pomoči, ni bilo možno.
ZNP-1 člen 34. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 10.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih - pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok - starševska odgovornost - običajno prebivališče - pravo EU - nova dejstva in dokazi
Republiko Slovenijo je šteti kot "običajno prebivališče" predlagateljice v smislu 3. člena Uredbe Bruselj IIb, saj ugotovljena dejstva kažejo, da gre za kraj, kjer je predlagateljica vse od leta 2019 stalno fizično prisotna ter vključena tako v socialno kot družinsko okolje.
sklep o zavrnitvi predloga - celovita dokazna ocena - stiki med očetom in otrokom - pravica do izjave - neizvedba dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - sklicevanje na strokovno mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka
Zaradi različnih vzgojnih pristopov v eni in drugi družini v vlogo predlagateljice kot matere ni poseženo in njene ustavne pravice niso kršene. Zaradi drugačnega vzgojnega pristopa, ki so ga otroci deležni v očetovi družini, družinsko življenje predlagateljice in otrok v predlagateljičini družini ni okrnjeno.