CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073455
ZPND člen 3, 3/6, 19, 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izročilna pogodba - ukrepi po zpnd - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.
dejansko prebivališče - neznani naslov - začasni zastopnik - poizvedovalna dolžnost - poizvedbe sodišča - uradne poizvedbe - stiki - največja korist otroka - preživnina
Predlagateljica je podala tehtne in opravičljive razloge, ki kažejo na to, da se v življenje nasprotnega udeleženca ne more in ne želi vpletati. Ni ji mogoče očitati, da bi morala nositi večje poizvedovalno breme glede dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca. Po oceni pritožbenega sodišča pa bi tudi sodišče prve stopnje z uradnimi poizvedbami težko storilo kaj več, da bi nasprotnemu udeležencu zagotovilo možnost seznanitve s postopkom.
Stiki med otrokom in očetom so res določeni restriktivno, vendar pa je sodišče prve stopnje podalo tehtne razloge, ki to odločitev utemeljujejo. Upoštevalo je vse relevantne okoliščine, predvsem pa največjo korist otroka. Tudi preživnina je določena zgolj v znesku 100,00 evrov mesečno. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo osebne in druge razloge na strani nasprotnega udeleženca (na primer pomanjkljivo izobrazbo, določene psihične težave) ter pravilno zaključilo, da je dolžan vsaj minimalno prispevati k preživljanju svojega otroka.
nasilje v družini - postopek po ZPND - prepoved približevanja - ukrep po zpnd - žalitev - alkoholizem - trajanje ukrepa - odprava ukrepa - listinski dokaz - zaslišanje udeležencev v postopku - dokazni postopek - prepričljiva dokazna ocena - celovita presoja dokazov - metodološki napotek - odločanje o stroških postopka - odločitev po prostem preudarku
Sodišče je podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, zakaj verjame predlagateljici in ne nasprotnemu udeležencu in zakaj ocenjuje, da nasprotni udeleženec do svojih nasilnih dejanj ni kritičen, saj jih bodisi zanika, podcenjuje, bodisi razloge zanje prelaga na predlagateljico.
Ker nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svojih ravnanj in odgovornost zanje v celoti nalaga predlagateljici, zdravljenje odvisnosti od alkohola pa je dolgotrajen proces in zgolj na podlagi morebitne osemmesečne abstinence dejansko še ni mogoče trditi, da je zdravljenje uspešno, je sodišče ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec izkazuje prizadevanja, da se ozdravi odvisnosti od alkohola in izrečenih ukrepov tudi ne krši, izrek ukrepa utemeljeno skrajšalo, ne pa odpravilo.
nasilje v družini - načelo sorazmernosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - nasilje - ukrep prepovedi približevanja
Eno temeljnih načel ZPND je načelo sorazmernosti, ki je hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi oziroma neupravičenimi posegi v pravice posameznika.
DZ člen 141, 141/8, 156. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - odvzem pravice do stikov z otrokom - začasna ukinitev stikov - odvzem starševske skrbi - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - stiki v korist otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Upoštevaje povzete ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da glede na trenutno stanje nasprotnega udeleženca in njegovo trenutno nepripravljenost na zdravljenje, izvajanje osebnih stikov otrokom ni v korist, jim škoduje in ima lahko dolgoročne posledice na njihov osebnostni razvoj, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se osebni stiki ukinejo. To pa seveda ne pomeni, da bodo osebni stiki trajno ukinjeni; ko in če bo nasprotni udeleženec pokazal kritičnost do svojega stanja in bo iskreno ter konstruktivno sodeloval pri zdravljenju, se bodo lahko osebni stiki ponovno uvedli (primerjaj osmi odstavek 141. člena DZ).
Sodišče druge stopnje pa ne soglaša z materialnopravno odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v celoti ukinejo tudi neosebni stiki (s telefonskimi oziroma video klici in/ali s pisno komunikacijo). Splošno je znano in v sodni praksi utrjeno stališče, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema. Stiki s starši se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa (156. člen DZ). V konkretnem primeru je ugotovljeno in nesporno, da nasprotni udeleženec nikoli ni bil neposredno nasilen ali sovražen do otrok, temveč le do predlagateljice. Sodišče prve stopnje je ogroženost otrok pri osebnih stikih utemeljilo na dejstvih, da je zaradi nezdravljene osebnostne motnje z nacepljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi oče na stikih nepredvidljiv, da potencialno lahko odreagira agresivno in konfliktno; da je v zadnjem času stike tudi opustil za daljše obdobje (od novembra 2022 do julija 2023); da je bil glede stikov nereden, kar je pri otrocih povzročalo stisko (stikov so se veselili, potem pa jih ni bilo); da je zadnje čase opustil tudi video klice in otroke klical le po telefonu, vendar jim je govoril tudi neprimerne vsebine.
družinsko nasilje - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - občutek ogroženosti - izpovedba priče - verodostojnost priče - dokazna ocena izpovedi prič - metodološki napotek - načelo neposrednosti
Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank.
začasna odredba o stikih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - obseg in način izvajanja stikov - razširitev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - poravnalni predlog - skupno starševstvo - izvedenec klinične psihologije
Obseg stikov mora biti primeren starosti otrok in v obravnavanem primeru očetu omogočiti, da razvije varno povezavo. Gre za začasno ureditev, katere ustreznost bo, kot je že navedeno v izpodbijanem sklepu, preverjalo sodišče prve stopnje in v nadaljnjem postopku s pomočjo izvedenke klinične psihologije ugotavljalo, kakšna ureditev razmerij (tudi obsega in načina stikov) je otrokoma v največjo korist.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075849
OZ člen 131, 134, 178, 179. ZPP člen 2. URS člen 56. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4.
odškodninski spor - več sporov med razvezanima zakoncema - protipravno ravnanje - odvzem mladoletnega otroka - protipraven odvzem otroka - izvrševanje roditeljske pravice - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost in uporaba prava - postopek za varstvo pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v družinsko življenje - starševska skrb - stiki z otrokom
Čeprav tožnik zoper toženko vodi vrsto postopkov (tako civilnih kot kazenskega, na katerega opozarja v pritožbi) in v njih opisuje iste historične dogodke, iz istega dejanskega tožbenega temelja uveljavlja vsebinsko različne tožbene zahtevke oziroma predloge. Civilnopravno varstvo osebnostnih pravic, ki jih zasleduje v tem postopku, je lahko različnih vrst (134. člen OZ, 178. člen OZ, 179. člen OZ). Izbira oblike varstva je prepuščena prizadetemu, sodišče pa mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Različni tožbeni zahtevki se lahko kombinirajo in kumulirajo. Nedenarni odškodninski zahtevki po 134. členu OZ ne izključujejo zahtevka za plačilo denarnega zahtevka - odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da si v obravnavanem primeru stojita nasproti roditeljska pravica oziroma pravica do izvajanja starševske dolžnosti obeh pravdnih strank, ki sta medsebojno omejeni. Hkrati konkurirata otrokovim ustavnim pravicam (56. člen Ustave RS). Pravilno je poudarilo, da so koristi otroka skladno s 3. členom Konvencije ZN o otrokovih pravicah glavno vodilo pri vseh dejavnostih (ravnanjih) v zvezi z otroki. Otroku se morata zagotoviti varstvo in skrb, potrebna za njegovo blaginjo. Upoštevajo se tudi pravice in dolžnosti staršev, vendar so koristi otroka vselej osrednje: v primeru kolizije med sobivajočama pravicama staršev in v primeru kolizije z otrokovimi pravicami vedno pretehtajo in prevladajo koristi otroka nad pravicami staršev. Otrokovo korist morajo na škodo lastnih pravic zasledovati tudi starši pri izvajanju roditeljske pravice/starševske skrbi.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno opravilo tehtanje sorazmernosti kolidirajočih si pravic in interesov obeh strank ter otrokovih pravic. Slednjim je glede na ugotovljeno dejansko stanje upravičeno dalo prednost pred tožnikovimi pravicami.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00076442
OZ člen 40, 364. ZD člen 34. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nedopusten nagib - ničnost pogodbe kot predhodno vprašanje - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delna ničnost - izbrisna tožba - sporazum o višini deležev na skupnem premoženju - pretrganje zastaranja
Sodišče je pri presoji ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialno pravo pravilno uporabilo in sicer je presodilo, da je bil ključen nagib pogodbenic tožniku preprečiti uveljavljanje nujnega deleža ter, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev pogodbenic, da sta sklenili pogodbo ter da sta obe pogodbenici za ta nedopusten nagib vedeli ali bi morali vedeti (določba 40. člena OZ).
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - največja korist otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - omejitev starševske skrbi - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - stiki med očetom in otrokom - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje predloga - starševska skrb - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - izvedba dokaza z izvedencem - dolgotrajnost sodnega postopka - več sodelujočih izvedencev
Popolna ukinitev stikov je skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otroka ni mogoče zavarovati na noben drug način.
Sodišče lahko odloči o namestitvi otroka v zavod, če ga na podlagi določila 174. člena DZ staršem odvzame, ali z njunim soglasjem.
Glede na to, da je otrok tekom postopka postal polnoleten, z njegovo polnoletnostjo pa je starševska skrb nasprotnega udeleženca prenehala, je odpadel tudi njegov pravni interes za uveljavljanje takšnih zahtevkov in drugih zahtevkov, ki izhajajo iz starševske skrbi. Po določbi 52. člena ZNP-1 nastopijo pravne posledice sklepa, s katerim se spremeni družinsko razmerje, z njegovo pravnomočnostjo. Zato pa v primeru, ko mladoletni otrok tekom postopka postane polnoleten, za odločanje o zahtevi starša o njegovem zaupanju v vzgojo in varstvo ter za druge zahtevke v zvezi z uresničevanjem starševske skrbi, ni več pravne podlage. Takšne pa tudi ni za preživninski zahtevek, saj s polnoletnostjo postane zanj aktivno legitimiran otrok, starš pa izgubi upravičenost za njegovo zastopanje.
ogroženost otroka - pravica do izjave - vročanje listin udeležencem
S tem, ko sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo v izjavo listin s pravnopomembno vsebino, pri čemer so bile te pridobljene po predlogu predlagateljice, s katerimi je ta utemeljevala ogroženost obeh mladoletnih otrok, dodeljenih očetu, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe v postopku ukrepov za varstvo koristi otrok po 157. in 161. členu DZ, in se pritožnik do njih ni mogel opredeliti, čeprav je možnost odgovora lahko utemeljeno pričakoval, kot je to razvidno iz zapisnika o naroku za začasno odredbo z dne 20. 12. 2023, je storilo procesno kršitev, saj je svojo odločitev v bistvenem oprlo na dejstva, ki izhajajo iz omenjenih listin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082605
DZ člen 74, 110. ZPP člen 185. Statut Inženirske zbornice Slovenije (2004) člen 18.
skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - vrednotenje deležev vsakega zakonca - posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - povečanje vrednosti nepremičnine z gradnjo - domneva o enakih deležih zakoncev - večji prispevek enega zakonca - popolnost izvedenskega mnenja - metode ocene vrednosti nepremičnine - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov - razmerja med razvezanima zakoncema - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - darilni namen - plačilo stroškov zobozdravstvenih storitev - medsebojna pomoč zakoncev - običajna darila - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - izselitev iz nepremičnine - zamenjava ključavnice - onemogočitev dostopa do nepremičnine - plačilo uporabnine - zahtevek za plačilo uporabnine - prilagoditev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe z razširitvijo tožbenega zahtevka - dopustitev spremembe tožbe
Toženčev vložek pri nastanku skupnega premoženja je bil ključnega pomena, saj brez njega stranki nepremičnine ne bi mogli kupiti.
Tožnica je verzijski zahtevek na plačilo obrokov za osebno vozilo postavila kot naknadno objektivno eventualno kumulacijo zahtevkov, za primer, da bi sodišče ugodilo toženčevemu zahtevku po nasprotni tožbi, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank. Čeprav gre za zahtevek, ki spada v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, je odločitev o njem odvisna od presoje sodišča o obsegu in deležih na skupnem premoženju. Zato je odločitev sodišča, da ga obravnava hkrati z ostalimi zahtevki, pravilna. Kršitev stvarne pristojnosti, kadar okrožno sodišče obravnava spor iz pristojnosti okrajnega sodišča, tudi sicer ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Po ustaljeni sodni praksi je darilna pogodba preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve "vera v dosmrtno skupno življenje". Kavza darila ni izvirala iz čustvene naivne vere v dosmrtno skupno življenje, temveč je bila obarvana tudi z drugimi, bolj pragmatičnimi darilnimi nameni. Ne bi bilo pravično, da bi bil zakonec v negotovem položaju glede morebitnega bodočega vračila prejetih sredstev za zdravstvene storitve, ki sodijo v okvir pričakovane medsebojne pomoči zakoncev in niso vrednostno bistveno presegala premoženjskih razmer darovalke.
začasna odredba o stikih - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - povzročitev škode - neupravičena odsotnost z dela - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - sklepčnost tožbe - vzročna zveza - spor majhne vrednosti
Škoda, ki je nastala tožeči stranki kot delodajalcu ni v nikakršni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke. Odnos med delodajalcem in njegovim delavcem, torej urnik prisotnosti, plačilo za čas odsotnosti in drugo, je v celoti stvar njunega dogovora. Morebitni dogovor, da delodajalec dopušča odsotnost za primer uspešnih stikov, za primer, da stiki niso uspešni, pa šteje, da mu je zaradi odsotnosti delavca nastala škoda, ne more v ničemer zavezovati tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00074091
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/2, 244. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZNP-1 člen 42. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZVDZ-E člen 3.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - varstvo pravic osebnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec medicinske stroke - odvzem volilne pravice - sprememba zakonodaje
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075386
ZPND člen 19, 19/1, 19/3, 22a, 22a/4.
ukrep po zpnd - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - pravica do stikov z otrokom - obrazloženost pritožbe - pravilna dokazna ocena - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - podaljšanje ukrepa - ocena ogroženosti - nedopustne pritožbene novote
Z zadostno stopnjo verjetnosti je izkazano, da je nasprotni udeleženec v preteklosti izvršil nekaj nasilnih dejanj nad predlagateljico, zato je bil izrek ukrepov zoper njega po ZPND potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00077916
ZPP člen 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2-11, 339/2-15, 353. ZSVI člen 11, 11/1-5, 100, 100/1, 100/3, 100/4. DZ člen 185, 185/1, 185/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
domska oskrba - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe - zakonska dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja staršev - oprostitev plačila institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo prispevka - doplačilo storitev institucionalnega varstva - preživljanje staršev - preživninska dolžnost - plačilo institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - preživninska obveznost otrok do staršev
Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za (do)plačilo storitev institucionalnega varstva toženkine matere pravilno presojalo po določbi prvega odstavka 185. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko prećživljali njega. Izjema od tega pravila je določena le v drugem odstavku 185. člena DZ, ki določa, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki z neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer, pa toženka ni ne trdila, ne dokazovala.
URS člen 15, 36. DZ člen 109, 135, 138, 138/3, 139, 152, 152/1, 160, 160/1, 160/3. ZPND člen 22.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način izvajanja stikov - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - izselitev iz stanovanjske hiše - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - pravica do nedotakljivosti stanovanja - stanovanjsko varstvo - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - določitev preživnine za otroka - obrazloženost odločitve - potrebe otrok in zmožnosti staršev - način izpolnitve preživninske obveznosti - določitev preživnine v naravi - nastop polnoletnosti - preživljanje polnoletnega otroka - uveljavljanje pravice do preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - obvezne sestavine odločbe - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni podal predloga za spremembo začasne odredbe, pač pa predlog za prenehanje dela pravnomočne začasne odredbe; zakonska podlaga za odločitev so določila 160. člena DZ. Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ sodišče sklene, da izrečeni ukrep preneha, če prenehajo razlogi za izrek ukrepa, skladno s tretjim odstavkom pa ukrep preneha tudi s potekom časa, ki ga določa zakon za posamezen ukrep.
Z delom začasne odredbe, ki odreja izmenično izselitev udeležencev iz hiše, je sodišče poseglo v pravico udeležencev do doma, ki je varovana v okviru ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Ker se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave (prvi odstavek 15. člena URS), mora sodišče pri odločanju o njih presoditi, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera.
Ne gre spregledati, da gre za primerljivo situacijo, kot nastane v primeru stanovanjskega varstva ob razvezi po 109. členu DZ ali po 22. členu ZPND. Oba ukrepa sta omejena na največ 1 leto (stanovanje se dodeli v uporabo za največ 6 mesecev, na predlog se lahko stanovanjsko varstvo podaljša še največ za 6 mesecev). Prepoved uporabe stanovanja lahko traja le toliko, da se bivša partnerja in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere.
Starša lahko kot zakonita zastopnika le do polnoletnosti otroka uveljavljata njegove pravice in interese v zvezi s preživnino, potem pa upravičenost za zastopanje izgubita, s tem da procesna dejanja, ki sta jih v imenu otroka opravila do tedaj, ostanejo v veljavi.
začasna odredba - izvajanje starševske skrbi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev obsega stikov - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pritožbena obravnava
Sodna praksa se izogiba odločanju o nadomestitvi soglasja za prešolanje pred odločitvijo o zaupanju v varstvo in vzgojo. Začasne odredbe, kjer je dokazni standard znižan na raven verjetnosti, namreč niso in ne smejo biti nadomestilo meritornega odločanja. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Temu izhodišču, ki ga je v odločbi Up-410/01 izpostavilo Ustavno sodišče RS, povsem enotno sledi dolgoletna sodna praksa višjih sodišč s stališčem, da se z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o tem, komu naj bodo otroci zaupani v vzgojo in varstvo, o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri izvrševanju stikov, izpostavljenosti otrok konfliktom med starši in tudi načina, na katerega sta starša po razpadu družinske skupnosti uredila bivanje otrok, zato ne more povzročiti izdaje začasne odredbe o nadomestitvi soglasja za prešolanje.