ukrepi trajnejšega značaja - odvzem mladoletnega otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - zdravljenje oseb z duševno motnjo - odklanjanje zdravljenja (terapije) - starševska odgovornost - starševska skrb - stiki - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - pritožbeni razlogi - konkretizirano grajanje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Dokler mati ne bo imela pristnega, iskrenega uvida v svojo osebnostno motnjo in resnične (notranje) motivacije za spremembe, nobena strokovna pomoč zelo verjetno ne bo uspešna; dokler mati svojih z osebnostno motnjo pogojenih vzorcev vedenja in ravnanja ne bo spremenila, ji ni mogoče zaupati skrbi za mladoletnega otroka.
V skladu z načelom varovanja otrokove koristi sodišče sme in mora upoštevati otrokove želje, če in kolikor niso v nasprotju z otrokovo objektivno ugotovljeno koristjo.
stiki med starši in otrokom - določitev obsega stikov - stiki brez prenočevanja - pravica do osebnih stikov z otrokom - omogočanje stikov - stiki v korist otroka - mnenje otroka - zagovornik otroka - varstvo koristi otroka - preživljanje otroka - preživnina mladoletnih otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - upoštevanje otroškega dodatka
Nasprotni udeleženec sicer poudarja, da bosta deklici vsak drugi vikend zaradi izvedbe stikov brez spanja pri očetu podvrženi štirim vožnjam po 60 km, nasprotni udeleženec pa kar osmim vožnjam, vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da glede na izkazano stisko v zvezi s spanjem pri očetu pogojev za stike s prenočitvijo še ni, zato je trenutno stik brez prenočitve, ki posledično terja več voženj deklic in tudi nasprotnega udeleženca, v večjo korist deklic, kot bi bil stik s prenočitvijo.
V primeru, da zmožnosti staršev ne bi zagotavljale kritja izdatka za plesno udejstvovanje, bi imele pred takim stroškom prednost nujnejše potrebe otroka (potreba po hrani, bivanjski stroški, obleka, obutev, šolski stroški ...). Če razpoložljiva sredstva staršev za preživljanje niso zadostna, mora sodišče na lestvici otrokovih potreb črtati tiste, ki niso nujne za otrokovo preživljanje. Vendar se sodišče druge stopnje ne strinja z navedbo nasprotnega udeleženca, da plesno udejstvovanje deklic v višini, ki jo je priznalo sodišče prve stopnje, predstavlja luksuz. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno, da imata oba udeleženca poleg rednih mesečnih dohodkov možnost tudi dodatnega zaslužka.
Na tem dejanskem zaključku je odločitev sodišča tudi materialno pravno pravilna, saj je predlagateljica svoj predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja utemeljevala s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, v dogodkih v času trajanja prvotnega ukrepa, ki pa jih ni uspela niti z verjetnostjo dokazati.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - starševska skrb - stiki med otrokom in staršema - preživnina
Pritožbena izvajanja glede namestitve sina k očetu nimajo v izvedenih dokazih nobene podlage, ker iz izvedenega dokaznega postopka jasno izhaja, da se oče za otroke do sedaj ni brigal, zanje ni skrbel in tudi glede na svoje osebne lastnosti ne zmore starševske skrbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
nasprotna tožba - pozitivna ugotovitvena tožba - ugotovitev skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - litispendenca - odločanje o isti stvari - nedopustna tožba - izključujoči se zahtevki
Pri zahtevku po tožbi, da določena stvar sodi v skupno premoženje in zahtevku po nasprotni tožbi, da je ista stvar posebno premoženje enega zakonca, gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Obe tožbi sta zato dopustni.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev razmerja - začasna sodna poravnava - učinek sodne poravnave - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba.
Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (sedmi odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088171
ZNP-1 člen 6, 6/2, 57, 57/4, 66, 66/2, 66/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - prenehanje skrbništva - postopek za prenehanje skrbništva - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - brezplačna pravna pomoč - odvetniško zastopanje - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Postavitev pod skrbništvo nasprotnemu udeležencu, ki skrbništvu nasprotuje, jemlje pravico samostojnega nastopanja v vseh pravnih postopkih (z izjemo skrbniških). Zato mu mora biti v postopku odločanja o pomembnih elementih tega skrbništva - tak element je zamenjava skrbnika - zagotovljena želena odvetniška pomoč; ni dovolj, če v postopku kot udeleženka nastopa tudi skrbnica, ki se zaradi občutka pomanjkanja pravnega znanja za to ne čuti več sposobna.
Tudi kršitev pravice do izjave, ki jo nasprotni udeleženec uveljavlja z navedbo, "da mu v postopku ni bilo omogočeno, da se izjavi glede svoje preživninske zmožnosti", ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je po svoji odvetnici podajal navedbe ter vlagal dokaze in bil kot udeleženec tudi zaslišan.
razmerja med starši in otroki - preživnina - potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - darilo - upoštevanje daril - preklic darila
Pritožbene navedbe, da bi sodišče v letu 2011 podarjeno premoženje moralo upoštevati v okviru preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca zgolj na podlagi hipotetičnega predvidevanja, da bi bil s tožbenim zahtevkom na vrnitev darila uspešen, niso utemeljene. S podarjenim premoženjem namreč nasprotni udeleženec ne razpolaga, institut preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalca pa tudi ni namenjen povečanju njegovih premoženjskih zmožnosti z namenom izpolnjevanja preživninskih obveznosti do mladoletnih otrok, temveč zagotovitvi njegovega lastnega preživljanja, če si tega ne zagotovi na drug način.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe premoženjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namreč to okoliščino navaja kot razlog za ponovno odločanje ter znižanje preživninske obveznosti.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka - pravočasnost pritožbe - tek pritožbenega roka - ogroženost otroka - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - začasna določitev stikov - neizvršljiv izrek - nedoločen izrek - ponovljeni postopek - opredelitev obsega stikov
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088783
DZ člen 138, 139, 141, 151, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 269, 269/1. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2. ZNP-1 člen 103, 108.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - selitev v tujino - bivališče otroka v tujini - največja korist otroka - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - kolizijski skrbnik otroka - preprečevanje stikov - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica
Nasprotni udeleženec je brez soglasja predlagateljice A. A., ki je bila v relevantnem obdobju še zaupana v varstvo in vzgojo obema udeležencema, odpeljal v drugo državo in ji ne omogoča stikov z materjo, ki so bili deklici v korist. Okoliščine, ki otežujejo izvajanje stikov, je povzročil sam s svojim samovoljnim ravnanjem, s katerim je sledil le svojim interesom.
Z nenadno selitvijo je nasprotni udeleženec sam otežil oziroma praktično onemogočil izvajanje stikov, določenih s pravnomočno začasno odredbo, tudi situacijo dolgih voženj na stike, ki deklici niso v korist, je povzročil sam iz lastnih interesov. Nevzdržnost situacije, ki jo je sam povzročil, zato ne more uporabiti kot argument za prenos pristojnosti za izvajanje stikov in za nadomestitev soglasja za vpis A. A. v OŠ v Srbiji.
Nasprotni udeleženec s samovoljnim zadrževanjem A. A. v Srbiji, pri čemer je predlagateljica selitvi A. A. v Srbijo nasprotovala, onemogoča njene osebne stike z materjo in omejuje telefonske stike, kar vodi v odtujevanje A. A. od matere in A. A. povzroča dolgoročno škodo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. DZ člen 158, 158/1,169. ZPP člen 8.
odvzem otroka staršem - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za oceno ogroženosti otroka - ugoditev pritožbi - pravica do družinskega življenja
169. člen DZ določa, da mora sodišče pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnega značaja upoštevati mnenje CSD. A to mnenje mora vsebovati vse značilnosti in bistvene sestavine, ki omogočajo preverjanje postopkov in razlogov, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi. Priporočljivo je, da se delavci CSD pred izdelavo mnenja še enkrat pogovorijo s starši in otrokom, v mnenju pa se nato CSD opredeli tudi do otrokovega mnenja, zlasti ali je otrokovo mnenje podprto z njegovo koristjo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazna ocena - razširitev stikov - ureditvena začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - načelo otrokove koristi - standard verjetnosti
V 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je na podlagi ugotovitve, da so dosedanji stiki pod nadzorom vsaka dva tedna potekali v dobrem vzdušju, saj je bila deklica na njih razpoložena, vesela in radoživa ter izražala željo po več stikih pravilno, zaključilo, da jih je utemeljeno razširiti, in sicer na dve uri tedensko. Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da ima odločitev sodišča prve stopnje o razširitvi stikov podlago v 156. člen DZ (načelo najmilejšega ukrepa), kar pomeni, da sodišče izreče ukrep, ki najmanj posega v starševsko skrb, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. V obravnavani zadevi pa je glede na okoliščine primera mogoče zaključiti, da omejitev stikov na stike pod nadzorom vsaka dva tedna ni več potrebna in je utemeljeno določiti pogostejše stike pod nadzorom. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom kot do sedaj, t.j. na vsaka dva tedna, je neutemeljeno.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tudi za podaljšanje (ali spremembo) začasne odredbe (enako kot za njeno izdajo), potrebno za verjetno izkazati pogoj ogroženosti mladoletnega otroka. V obravnavanem primeru je takšna ogroženost mladoletne A. podana, saj sum spolne zlorabe mladoletnega otroka še ni ovržen, zato je potrebno omejiti stike na način, da se izvajajo pod nadzorom. Če prvostopenjsko sodišče stikov pod nadzorom ne bi podaljšalo, saj je bila to edina oblika stikov, ki se je izvajala obdobju zadnjih nekaj mesecev, bi grozila nevarnost odtujitve deklice od očeta. Razlogi ogroženosti mladoletne A. torej še niso prenehali, zato je podaljšanje začasne odredbe utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00087839
DZ člen 83, 83/1. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17/3. URS člen 22, 23.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakona - sklepanje a maiori ad minus
V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov, kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sklep o zavrnitvi predloga - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok - pravnomočna odločba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - bistveno spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - največja korist otroka - skupno starševstvo - enakopravnost staršev - obseg stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - polnoleten otrok - prenehanje starševske skrbi - cilj - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
O spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo se odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
Predpostavlja se, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki staršev z otrokom - rejništvo - ogroženost otroka - odvisnost od alkohola - odvisnost od drog - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - izvedensko mnenje - izvedenec klinične psihologije - izvedenec psihiatrične stroke - načelo najmilejšega ukrepa - potrebnost in sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče ukrep sprejelo le zaradi dogodka s 16. 8. 2024, ko nasprotna udeleženka zaradi opitosti ni zmogla ustreznega nadzora nad sinom in je prišlo do opeklin, saj je ta dogodek predstavljal le tipičen dogodek, ko oseba pod vplivom psihoaktivnih snovi ne zmore oceniti svojih sposobnosti in otroku postaviti meja, ter dokaz, da je otrok, ki takrat še ni dopolnil treh let, pri nasprotnih udeležencih lahko resno ogrožen. Ob nespornih ugotovitvah, da je tudi nasprotni udeleženec jemal prepovedane substance in pretirano užival alkohol, ni pomembno, če deček, za katerega samostojno nikoli ni skrbel, poškodb ni dobil v njegovi oskrbi.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - postavitev skrbnika za poseben primer - zmožnost razsojanja - nerazsodnost - upravljanje finančnega premoženja - duševna motnja - potrebno zdravljenje - nujnost in sorazmernost ukrepa
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.