Ne glede na to pa je vendarle treba poudariti, da DZ, ki je bil sprejet ravno v času oblikovanja navedenih stališč sodne prakse na podlagi enake določbe ZZZDR, vsebuje povsem nespremenjeno in jasno določbo o vračanju nadobičajnih daril med zakoncema po razvezi njune zakonske zveze. DZ je le zaostril obličnostno zahtevo ob morebitni drugačni volji zakoncev v trenutku sklepanja pogodbe in s tem utrdil preprečitev prevelikega vpliva morebitne "čustvene zanesenosti" pogodbenikov, zakoncev. Zahteve za presojo ustavnosti DZ v tem delu ni bilo. Kot vse zakonske predpise, je tudi DZ treba sicer uporabljati ustavnoskladno, kar pa ne pomeni, da se določba uporabi v nasprotju z njenim osnovnim jezikovnim pomenom. Zakon jasno določa, katerih daril zakonci ne vračajo; običajnih glede na njihovo premoženjsko stanje; to je odvisno od okoliščin vsakega primera in v našem ni sporno. Druga, torej večja darila, se vračajo, razen če ni izrecnega drugačnega dogovora.
ureditvena začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna preživnina - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - potrebe preživninskega upravičenca - materialne in pridobitne zmožnosti - celovita dokazna ocena
Višina začasnega prispevka enega roditelja k preživljanju je minimum, ki pomaga zagotoviti nujno eksistenco in ne krije nujno vseh potreb otroka glede na dane zmožnosti, saj te še niso zadosti raziskane. Otroka ne bosta ogrožena, če začasni znesek, ki ga za njuno preživljanje prispeva mati kot nerezidenčni starš, ni optimalen in ne odraža ustreznega kritja vseh potreb, o katerih bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087458
DZ člen 135, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - načelo otrokove koristi - skupno starševstvo - dolžnosti staršev - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - osebne lastnosti staršev - uživalec prepovedanih drog - dolžnost preživljanja otrok - odmera preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške
Uzakonjeno je načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok (135. člen DZ), ki pomeni, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti.
DZ člen 189, 197, 197/1. OZ člen 564. ZNP-1 člen 34, 101.
znižanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba okoliščin - bistveno spremenjene okoliščine - materialne in pridobitne zmožnosti - pridobitne zmožnosti staršev - zdravstveno stanje zavezanca - slabo zdravstveno stanje - pogodba o preužitku - zmanjšanje osebnega dohodka - denarna socialna pomoč - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - dodatni dohodki - preživninske potrebe upravičenca - potrebe otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nov dokaz v pritožbenem postopku - prekluzija v pritožbenem postopku - največja korist otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pri oceni otrokovih preživninskih potreb je treba izhajati iz trditev preživninskega upravičenca, ki jih je treba presojati v soodvisnosti od zmožnosti staršev. Večje kot so te, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Pri tem je treba vzeti v ozir, da nujnost njihove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do tistih manj nujnih kot so npr. prostočasne aktivnosti.
Sklenjena pogodba o preužitku ni brez vpliva na predlagateljevo preživninsko zmožnost. Iz pogodbe namreč izhaja, da je prevzemnik do predlagatelja prevzel določena bremena, npr. skrb za ogrevanje v hladnih in zimskih mesecih. Takšne prevzemnikove dajatve znižujejo predlagateljeve lastne stroške in povečujejo njegovo preživninsko zmožnost.
Nasprotna udeleženka je pritožbi priložila številne prošnje za zaposlitev in negativne odgovore potencialnih delodajalcev. Ne drži trditev predlagatelja iz odgovora na pritožbo, da je pritožnik pri predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku prekludiran. Če gre za dokaze, ki so v korist otrok, jih sme pritožnik navajati tudi v pritožbi (34. člen ZNP-1).
Upoštevanje ugotovitve o približno enakih mesečnih prejemkih udeležencev, ugotovitve, da je nasprotna udeleženka za razliko od predlagatelja, še vedno dela zmožna, ugotovitve o relativno nizkih stroških za kritje življenjskih potreb predlagatelja ter ugotovitve, da je vse breme vzgoje, varstva in skrbi za mladoletno hčerko udeležencev izključno na nasprotni udeleženki, narekuje sklep, da je treba preživninsko breme za preživljanje mld. A. A. med oba starša porazdeliti v enakih deležih.
postopek za varstvo koristi otroka - zastopanje mladoletnega otroka - zakoniti zastopnik otroka - kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - največja korist otroka - interes otroka - pravice in dolžnosti staršev - omejitev ustavnih pravic - materialni udeleženci nepravdnega postopka - konfliktnost med starši - alkoholizem - prepoved približevanja - omejitev pravice do stikov
Ni naloga kolizijskega skrbnika, da rešuje konfliktni odnos med staršema. Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi, če se med postopkom izkaže, da je konflikt med staršema takšne narave, da postopek za varstvo koristi otroka izkoriščata za nasprotovanje drugemu staršu brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oz. sta brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja škoda.
ukrepi za varstvo koristi otroka - razmerja med starši in otroki - Center za socialno delo (CSD) - stiki - stiki pod nadzorom - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka
Začasna odredba v družinskih postopkih ni namenjena upoštevanju želja udeležencev, temveč je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepreči škoda, ki bi jo lahko utrpel otrok. To pravilo pomeni, da so neupoštevne in nepomembne pritožbene navedbe, ki se tičejo zgolj interesov nasprotnega udeleženca, saj pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se predaja na stike izvaja v A.
Splošno znano dejstvo je, da je za otroka škodljivo in ogrožajoče, če stikov z enim od staršev sploh nima oziroma če roditelja pozabi in ga ne prepoznava več.
DZ člen 247, 247/2, 254, 254/1, 269. URS člen 54. ZNP-1 člen 42.
postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - navzkrižje koristi staršev in otrok - ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - načelo otrokove koristi - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev
Pritožbeno sodišče poudarja, da je kolizijski skrbnik posebna oblika skrbništva za posebni primer, zato varuje varovančeve koristi le v omejenem obsegu, kar pomeni, da so njegove naloge omejene na varstvo koristi otroka in njegovo zastopanje glede vprašanj, o katerih se odloča v konkretnem sodnem postopku. S postavitvijo kolizijskega skrbnika se omeji pravica staršev do zastopanja otrok v konkretnem sodnem postopku, saj kolizijski skrbnik v tem postopku namesto staršev zastopa mladoletnega otroka. Kolizijski skrbnik ima nalogo, da otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu. Po naravi stvari lahko kolizijski skrbnik v imenu 14-letnika podaja trditve in predlaga dokaze, če z njim opravi razgovor. Zlasti pa se potreba po razgovoru pokaže, če je predlagan ukrep namestitve v zavod (175. člen DZ), kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja hudo obliko posega države v pravico do družinskega življenja, saj mladoletnika iztrga iz domačega okolja. Kajti v skladu z 247. členom DZ se mora skrbnik pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem ter njegovo mnenje upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
Zato je napačno naziranje prvostopenjskega sodišča in kolizijske skrbnice, da je zgolj v pristojnosti kolizijske skrbnice, kdaj in če sploh bo opravila razgovor s 14 letnim otrokom, katerega namestitev v zavod predlaga CSD. Tudi izkušnje iz prakse kažejo, da kolizijski skrbniki običajno opravijo razgovor z otrokom, ki je sposoben izraziti svoje mnenje in razumeti njegov pomen ter posledice, podatki spisa pa ne kažejo, da mladoletni B. B. tega ne bi bil sposoben.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - partnersko nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - neobvezen narok - ocena ogroženosti - zaščita žrtve - sorazmernost ukrepa - neprerekane navedbe - nedopustne pritožbene novote
Primarni cilj določitve ukrepov po ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Takšen je tudi namen varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru verjetno ugotovljenih pogojev za izrek ukrepa, iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je predlagateljica lastnica druge nepremičnine, v katero se lahko umakne, nasprotni udeleženec pa nima v lasti druge nepremičnine. Pritožnik se ob verjetno ugotovljenem nasilju nad predlagateljico in stopnje njene ogroženosti, ki zahteva umik nasprotnega udeleženca, glede na že omenjen namen ZPND, tudi na pravico do doma ne more uspešno sklicevati. To velja tudi za časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi, ki je utemeljen s tem, da je verjetno ugotovljeno, da je predlagateljica izključna lastnica stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00087578
OZ člen 39, 39/2. ZPP člen 7, 212.
izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - dopustnost kavze - nedopusten nagib - goljufiv namen ob sklenitvi posla - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - izogibanje plačilu davčnega dolga - odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - prevzem obveznosti - odplačnost pravnega posla - posebno in skupno premoženje - ničnost sporazuma - ničnost kot skrajna sankcija - prenehanje življenjske skupnosti - paulijanska tožba (actio pauliana)
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretjega, je v opreki z moralnimi načeli in zato nična.
Zgolj morebitno zavedanje strank, da bo s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja lahko prišlo do oškodovanja upnikov, ki niso imeli vknjižene hipoteke, za ničnost pogodbe ne zadošča.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZPND člen 4, 4/3, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek po ZPND - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - posebej ranljiva skupina - varstvo ranljivih skupin - varstvo starejših oseb - smrt stranke med postopkom - neizpolnitev procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - neodtujljive osebne pravice - nepodedljive pravice - odjava stalnega prebivališča - brez razloga o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - pravni standard - stroški ugovornega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - načelo uspeha strank
ZPND z ukrepi za preprečevanje nasilja v družini varuje pravice žrtev (življenje, zdravje, dostojanstvo, mirno bivanje). Gre za pravice, ki so vezane na osebni status in integriteto določene osebe, zato s smrtjo prenehajo. Zaradi nepodedljivosti s smrtjo preneha tudi materialnopravno razmerje, ki naj bi se tekom postopka uredilo s predlaganimi ukrepi. Pravnega interesa za varovanje predlagateljice s predlaganimi ukrepi od njene smrti dalje tako ni več.
Ker predlagana naložitev odjave prebivališča nasprotnemu udeležencu ne bi preprečevala dejanskega bivanja v hiši predlagatelja, mu kot taka tudi ne bi nudila varstva, kakršnega ima namen žrtvi zagotoviti ZPND.
Starejše osebe so kot ranljiva skupina deležne posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - tehtanje okoliščin - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - ukrep prepovedi približevanja - pritožbene novote
Predloženo procesno gradivo ne daje nikakršnih indicev, da bi bil lahko otrok na stiku pod nadzorom kakorkoli ogrožen. Ogroža pa ga odsotnost stikov z očetom. Mnenje CSD se sicer zavzema za stike, vendar šele od poteka prepovedi približevanja dalje. Za to enomesečno prekinitev ne ponudi prepričljivega argumenta. Zato je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera in opravljenem tehtanju pravilno odločilo, da se stiki ponovno vzpostavijo, in sicer pod nadzorom strokovne osebe.
predlog za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - upoštevanje otrokovih želja - psihično nasilje - fizično nasilje
Sodišče je izpostavilo načelo ničelne tolerance do nasilja. V to kategorijo sodi tudi vlečenje otroka za ušesa, kar je nesprejemljivo in predstavlja fizično nasilje, čeprav ga je oče dojemal kot vzgojni prijem za dosego dečkove poslušnosti. Sodišče je poudarilo, da je takšno ravnanje neprimerno in kot vzgojna metoda nedopustno ter nesprejemljivo. Po drugi strani pa je upoštevalo očetov uvid v neustreznost ravnanja. Pokazal je pripravljenost, da se udeleži treninga starševskih veščin. Sodišče je neposredno zaznalo, da ima oče sina rad. Pokazal je kritičnost do svojih ravnanj in pripravljenost, da jih spremeni. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba dati prednost pravici otroka, da ima stike z očetom.
pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zamuda zakonskega roka za vložitev zahtevka - dejanske ovire - za odločitev relevantne okoliščine - sklenitev zakonske zveze - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ne glede na to, ali so nasprotni udeleženci zanesljivo ali nezanesljivo vedeli, da ima pokojni še eno hčer, rok za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva ne more biti daljši ali celo neomejen. Pravice do izvora ni mogoče uveljavljati časovno neomejeno.
DZ člen 189, 190, 196. ZIZ člen 53, 54, 273b. ZNP-1 člen 52.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - dopustnost ugovora zoper začasno odredbo - čas veljavnosti začasne odredbe - pravni interes - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - prešolanje - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov - preživninska obveznost staršev - preživnina - potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - nezaposlenost starša - zaslišanje nasprotnega udeleženca - varstvo osebnih podatkov - delna sodna poravnava
Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. To pa pomeni, da se pri oceni pridobitne zmožnosti ne upoštevajo le zagotovljeni prihodki, temveč vsi prihodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči, pa tudi vsi drugi možni finančni viri.
vlaganje v nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni zahtevek - zastaranje zahtevka
Zaključek sodišča prve stopnje, da je predmetni zahtevek zastaral, je materialno pravno zmoten, saj navedenega denarnega zneska ni mogoče obravnavati kot obligacijskega po takratnem ZOR oz. niti po sedanjem OZ.
Tožnica uveljavlja izplačilo svojega deleža na skupnem premoženju skladu z 59. členom ZZZDR.
Tožnica namreč uveljavlja civilno delitev tega premoženja tako, da ji večinski lastnik izplača delež, ki predstavlja delež na skupnem premoženju. Zgolj zaradi vtoževanja denarnega zneska, ki predstavlja ekvivalent njenega deleža na skupnem premoženju, ki sta ga s tožencem vlagala v premoženje tretje osebe, zahtevek ne izgubi stvarnopravne narave in zaradi tega spor ne postane obligacijski.
pravica do osebnih stikov - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - korist mladoletnega otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom
V skladu z judikaturo Ustavnega sodišča predstavlja odvzem pravice do stikov poseg v pravico do družinskega življenja iz 54. člena Ustave RS in je možen zgolj v izjemnih okoliščinah ter ga je mogoče upravičiti le, če to terja varstvo največje otrokove koristi. Gre za izjemno občutljivo in kompleksno področje, odsotnost stikov otroka s staršem pa lahko vodi v odtujitev, ki morda ni v korist otroka, država pa mora pri zagotavljanju in ohranjanju stikov igrati aktivno vlogo.
Tudi Vrhovno sodišče poudarja, da je odločitev o odvzemu pravice do stikov izjemna in tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Pojem otrokovih koristi pa ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo, pri čemer odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti zgolj na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.
Sodna praksa ESČP v okviru pravice do družinskega življenja sicer priznava državam pogodbenicam široko polje proste presoje, kako bodo uredili vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo otroka, vendar pa je to polje zelo ozko glede pravice do stikov med starši in otroci; pravica do stikov pomeni po ustaljeni sodni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenja, zato prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine. Sodišča morajo vzpostaviti pravično ravnovesje med koristmi otroka in koristmi staršev, pri čemer je treba pri tehtanju upoštevati, da resnost koristi otroka lahko prevlada nad koristmi staršev, zlasti starš ne more biti upravičen do ukrepov, ki bi škodili otrokovemu zdravju in razvoju. Sodna praksa ESČP zahteva, da se mnenje otrok upošteva, vendar ta mnenja niso nujno nespremenljiva in ugovori otrok niso nujno zadostni, da prevladajo nad interesi staršev, zlasti pravice otroka do izražanja svojih stališč ni dopustno razlagati tako, da bi otroku dejansko dala brezpogojno pravico veta brez upoštevanja drugih dejavnikov in preizkusa, s katerimi se določi otrokova največja korist; takšna korist pa običajno narekuje, da je treba ohraniti otrokove vezi z njegovo družino, razen v primerih, ko bi to škodovalo njegovemu zdravju in razvoju. Prekinitev te vezi dejansko odreže otroka od njegovih korenin. Zaradi tega otrokove koristi narekujejo, da lahko prekinitve družinskih vezi upravičijo resnično izjemne okoliščine in da si je treba na vsak način prizadevati za ohranitev stikov. Po drugi strani pa tudi postopkovni vidik 8. člena EKČP zahteva, da je postopek odločanja pošten in tak, da omogoča zagotavljanje spoštovanja interesov udeležencev postopka in njihovo zadostno vključenost v postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087617
DZ člen 190. OZ člen 197. ZPP člen 8, 212, 353.
plačilo avansa - pogodbena obveznost - dokazna ocena sodišča prve stopnje - pobot - višina dolžnega zneska - obseg preživnine - sporazum o preživnini - odmera NUSZ - stroški ogrevanja - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - procesno trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor
Tako nima prav pritožba, da je toženec dolžan nuditi zgolj najosnovnejša sredstva za otrokovo preživljanje. Slednji namreč zajemajo zraven stroškov prebivanja, hrane, oblačil in obutve tudi stroške izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila ter drugih potreb, vse z namenom zadovoljevanja otrokovih koristi (27. točka obrazložitve).
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - ožji družinski člani - opredelitev nasilja v družini - stopnja konflikta - izkazovanje ogroženosti - ekonomsko nasilje - neizkazanost
Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja, tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087013
KOP člen 31. DZ člen 136, 151, 161. ZOsn člen 45, 45/1, 48, 48/1.
šolanje - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepis na drugo šolo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - vpis otroka v osnovno šolo - soglasje staršev
V skladu s pravili iz 151. člena DZ starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.