pravica do izjave - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071068
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.
družinski postopek - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let - konfliktnost med starši - stopnja konflikta - navzkrižje koristi staršev in otrok
Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.
začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - vzgoja in varstvo otroka - ukrep trajnejše narave - zaslišanje staršev - določitev stikov - preuranjena odločitev - pravica do izjave - dokaz s sodnim izvedencem - dokazni standard verjetnosti - kolizijski skrbnik - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka
S tem, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem roditelja, ki mu odvzema otroka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tako drastičnem posegu v družinsko življenje je zaslišanje roditelja, pri katerem je otrok v vzgoji in varstvu, sine qua non, če ne gre za flagrantne situacije, ki terjajo nujen odvzem, za kar v konkretnem primeru ne gre. Nasprotno, sodišče je pred odločitvijo o odvzemu opravilo kar dva naroka, in na oba je oče pristopil.
Roditelji imajo pravico svoje otroke vzgajati v skladu s svojimi prepričanji, četudi so nenavadna, nekonvencionalna in za otroka z vidika splošnega razumevanja morda niso optimalna.
načelo kontradiktornosti postopka - kontradiktoren postopek - pravica do izjave - opredelitev nasilja v družini - zaščita žrtve - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - začasni ukrepi - izvrševanje stikov - stopnja verjetnosti - ugovor nasprotnega udeleženca - ocena ogroženosti - oblike nasilja - spravljanje v podrejen položaj - ekonomsko nasilje - fizično nasilje - spolno nasilje - zalezovanje - posebno varstvo in skrb
Podlaga za izrek začasnih ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali ji prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice. Glede na naravo postopka, s ciljem hitre in učinkovite zaščite žrtve, je zahtevana stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja kot pri meritornih odločitvah. Udeleženca morata zatrjevana dejstva dokazati s stopnjo verjetnosti, ta dokazni standard pa je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti njemu. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je predlagateljicama v danem primeru to uspelo. Nasprotni udeleženec namreč v ugovornem postopku ni prepričljivo ovrgel dejstev, na katerih je temeljil sklep o izrečenih ukrepih. Pri tem za izrek ukrepov ni potrebno, da so izkazane vse zatrjevane vrste nasilja, temveč zadošča obstoj katerekoli oblike, ki žrtev ogroža.
začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).
Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
sklep o izreku denarne kazni - kršitev začasne odredbe - onemogočanje stikov z očetom - prepričljiva dokazna ocena - namen denarne kazni - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - primerna višina denarne kazni
Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom, zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Višina je primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
Kot že rečeno je bil večinski del vlaganj v toženčevo etažo izvršen že do vselitve v stanovanje v oktobru 1989, glede na ugotovljena dejstva pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta bila prispevka pravdnih strank v sklopu teh vlaganj enaka. Določitev deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija, ampak gre za oceno vseh oblik prispevka zakoncev. Tožnica je ves čas skupnosti skrbela za dom in gospodinjstvo, po njunem rojstvu tudi za otroka, ta skrb pa je bila po toženčevi zaposlitvi v Avstriji praktično v celoti na njenih ramenih, saj je bil toženec odsoten cele dneve, med dveletnim delom na Dunaju pa je domov prihajal le ob vikendih, včasih zgolj vsakih 14 dni. V tem pogledu je bil torej tožničin prispevek neprimerljivo višji od toženčevega. Glede na vse relevantne okoliščine pritožbeno sodišče ocenjuje, da v prispevkih pravdnih strank ni bistvenih razlik, ki bi utemeljevale določitev različnih deležev na njunem skupnem premoženju, kar pomeni, da sta njuna deleža enaka.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. DZ člen 65, 66, 67, 74, 74/1, 77, 77/1, 83, 83/1, 83/3.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - davčni dolg - konkretno ravnanje stranke
Presoja sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ima podlago v ugotovitvah, da toženca bremeni visok davčni dolg, ki ga glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje ni sposoben plačati, in da lahko toženka kot formalna lastnica spornega premoženja z njim pravno veljavno razpolaga. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da tožnica ni podala navedb, iz katerih bi izhajala konkretna nevarnost, da bo toženka razpolagala s premoženjem. ZIZ ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, upnik mora zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Četudi torej drži, da mora biti za obstoj objektivne nevarnosti zatrjevano in izkazano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik razpolagal s premoženjem, tožnici ni bilo treba zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja toženke (ali koga tretjega), usmerjenega v razpolaganje s premoženjem. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre zgolj za hipotetično sklicevanje na možnost razpolaganja – izdana začasna odredba ne temelji izključno na dejstvu (toženkinega) lastništva. Objektivno nevarnost konkretizira preplet okoliščin, in sicer, da je toženec davčni dolžnik, brez dohodkov in premoženja, da je toženka - njegova zunajzakonska partnerka, lastnica premoženja, za katerega je verjetno izkazano, da je njuno skupno premoženje, in da je v pravnem prometu ustvarjen vtis, da lahko s premoženjem samostojno razpolaga. Če bi se to med pravdo dejansko zgodilo, bi predmetna pravda pravzaprav izgubila smisel.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - načelo enotnosti skupnega premoženja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek zakoncev - posebno premoženje zakonca
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev pri vseh predmetih skupnega premoženja. Vložek posebnega premoženja v pridobitev skupnega premoženja ne more biti razlog za odstop od navedenega načela, ne glede na velikost ali pomembnost posebnega vložka; vpliva lahko na velikost deležev pri skupnem premoženju kot celoti, ne pa na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je dejstvo, da sta pravdni stranki za nakup nepremičnine v k. o. 001 namenili kupnino od toženčevih nepremičnin v k. o. 002, upoštevalo pri ugotovitvi višjega toženčevega deleža na skupnem premoženju, glede nepremičnin v k. o. 001 pa pravilno zaključilo, da so glede na čas njihove pridobitve in dejstvo, da je bil ostanek kupnine plačan s kreditom, skupno premoženje pravdnih strank.
začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja oziroma neizvrševanja starševske skrbi visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je sodišče prve stopnje celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Povsem sprejemljiv je zaključek, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A.
ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 21/1, 22d. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 48, 48/2, 96.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - vpogled v zapisnik
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.
Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.
ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - pogostost stikov - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
Dokazni postopek je pokazal, da je stari oče stike z deklicama vzpostavil po tem, ko je bil uveden postopek za odvzem otrok staršema. Od devetih predvidenih stikov pod nadzorom Centra za socialno delo se je udeležil le treh, zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj bi morali stiki med starim očetom in otroci potekati dvakrat mesečno glede na to, da deklici z dedkom nikoli nista živeli in z njim, razen dveh stikov pod nadzorom Centra za socialno delo, druge povezave ni bilo. Iz obnašanja deklet na stiku pa je bilo zaznati, da se starega očeta bojita, kar ne kaže na navezanost na starega očeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075659
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. DZ člen 153, 156, 157, 160, 160/1, 160/2, 170, 173, 182. ZPP člen 348, 348/3, 348/6. ZNP-1 člen 43, 98, 98/1.
začasna odredba o stikih - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odtujevanje otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izvedensko mnenje - Center za socialno delo (CSD) - načrt pomoči družini in otroku - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov z otrokom - ukinitev stikov z otrokom - popolna pritožba - pritožbena obravnava - izključitev javnosti glavne obravnave
CSD sodeluje v teh postopkih kot specifični pomočnik sodišča, ki zanj opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in v skladu s pravili svoje stroke poda mnenje o koristi otroka. Njegova naloga v postopku je torej v bistvenem primerljiva z izvedenčevo. Za morebitno dopolnitev mnenja je bilo treba, da je bila strokovna delavka CSD seznanjena z navedbami staršev in njunimi izpovedbami, podanimi na pritožbeni obravnavi. Z njeno navzočnostjo zato ni bila kršena tajnost postopka.
V procesnem gradivu ni izjave nasprotnega udeleženca, ki bi jo bilo mogoče ovrednotiti kot pripoznavo utemeljenosti predloga za ukinitev stikov ali kot priznanje odločilnih dejstev (ki bi utemeljevala izrek ukrepa).
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - preživnina - stroški preživljanja - nujni strošek za preživljanje - potrebe mladoletnega otroka - delna ugoditev predlogu - zadostno zavarovanje - pravni interes za pritožbo - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Tudi ob upoštevanju dejstva, da prodaja solastniškega deleža in prodaja stanovanja v izvršbi dosega nižjo ceno kot običajno, konkretna začasna odredba nudi zadostno in učinkovito zavarovanje tudi v primeru več let trajajočega postopka, pa tudi v primeru morebitne povečane inflacije.
Stroški nastali ob odločanju v zvezi z začasno odredbo predstavljajo del stroškov, ki so odvisni od končnega uspeha strank v postopku.
DZ člen 157, 159, 161, 162. ZNP-1 člen 6, 7, 100. ZSV člen 81.
začasna odredba - stiki pod nadzorom
Sodišče prve stopnje se je v okviru odločitve, da stiki potekajo v prostorih CSD Celje in pod nadzorom njihovega strokovnega delavca, opredelilo le z vidika ustreznosti stikov v razmerju do staršev, katerih možnosti za njihovo izvajanje je ugotavljalo, ne pa tudi z vidika koristi otroka. Ker se ni opredelilo, v čem je za otroka korist izvajanja stikov, ki je časovno in krajevno oddaljeno od kraja, kjer otrok skupaj z materjo sedaj biva, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Otrokova korist je vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov pod nadzorom, zato mora biti odločitev sodišča, še posebno, če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti, obrazložena.
ZNP-1 člen 60. DZ člen 157, 157/2, 159, 161, 162, 171. Sodni red (2016) člen 105, 107.
presoja dejanskega stanja - ogroženost otroka - izvirnik - začasna odredba - omejitev starševske skrbi
Če pritožnika z navedbami, da se izpodbijani sklep opira na neobstoječa dejstva ter na neresnične in nedovoljene dokaze, česar sicer ne konkretizirata, izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče, za odločanje katerega je pomembna presoja dejanskega stanja v času izdane odredbe, pojasnjuje, da je dokazna ocena, za katero zadošča dokazni standard verjetnosti zadostila že navedenemu dokaznemu standardu.
preživnina za otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - epidemija - turizem - omejitve pri delu - bolniška odsotnost - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sporno dejansko stanje - dejanske okoliščine
Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane z vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže, da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - razporeditev preživninskega bremena
Dejstvo je, da je sodišče ugotovilo, da imata oba udeleženca primerljive dohodke in skupno premoženje večje vrednosti, da sta oba mlada in pridobitno sposobna, da so otroci zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici, da ima nasprotni udeleženec redne in pogoste stike z otroci ter da ima predlagateljica kreditno obveznost, ki je namenjena reševanju stanovanjskega problema. Upoštevajoč, da je breme vzgoje in varstva vseeno bolj na predlagateljici, saj kljub pogostim stikom, le-ti niso polovični, in pa njeno kreditno obveznost, je preživninsko breme določilo v razmerju 55%, ki ga nosi nasprotni udeleženec in 45%, ki jih nosi predlagateljica.
Glede predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe z dne 26. 7. 2023, s katerim je nasprotni udeleženec predlagal spremembo stikov na način, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nezmožnost strnjenega preživljanja dopusta na morju v trajanju enega tedna že drugo leto zapored ni nekaj, kar bi otroke ogrožalo, prav nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da bi bili otroci ogroženi ravno, če bi režim stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 7. 12. 2022, spremenili (kot izhaja iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).