predlog za izdajo začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - predpostavke za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otrok ni ogrožen, zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Ta ugotovitev ima oporo v mnenju CSD, ki je opravil razgovor staršema in z otrokom.
sprememba višine preživnine - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - zmožnosti preživninskega zavezanca - osebni stečaj preživninskega zavezanca - življenjski stroški
Uvedba osebnega stečaja na zmožnost plačila preživninske obveznosti kot prednostne terjatve ne vpliva in nižja preživnina ne bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku predlagatelja.
Višji prispevek za življenjske stroške v znesku 50 EUR ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, saj so se življenjski stroški povečali na strani obeh udeležencev, kar je splošno znano.
stiki - dodelitev v rejništvo in stiki z otroci - posebno specialistično strokovno znanje
V izpodbijanem sklepu, ki temelji na ugotavljanju okoliščin, pravno pomembnih v času izdaje odločbe, je prvostopno sodišče pri odločanju o obsegu stikov, ki so mld. otroku v največjo korist, pred navedbami in predlogi očeta, povzetimi v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno dalo prednost in večjo težo navedbam in z njimi podprtemu predlogu CSD o trajanju stikov. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00067487
DZ člen 197. ZPP člen 337, 337/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZNP-1 člen 55, 55/2, 101.
sprememba preživnine - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - pridobitne zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - iskanje zaposlitve - rast cen - pritožbene novote - odločitev o stroških postopka - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - priglašeni stroški - odločanje o stroških po prostem preudarku
Materina nezaposlenost, študij in celotna skrb za otroke krnijo njene pridobitne zmožnosti ter ob bistveno boljšem pridobitnem izhodišču očeta utemeljujejo pravilnost odločitve, da se očetov predlog za znižanje preživnine za otroke zavrne.
nasilje - trditve - izkazanost - nižji dokazni standard
V obravnavanem postopku kot eden od predlagateljev nastopa mld. otrok, zato je sodišče zaradi njegovega varstva dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, česar ob spregledanih celo izrecnih navedbah iz predloga in dokaznih predlogih, prvostopno sodišče ni storilo. Nasprotno je svojo odločitev temeljilo le na izpovedbah obeh zaslišanih (prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca), in ker ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, vsaj preuranjeno sprejelo dejanski zaključek, da ni ugotoviti nobene od oblik nasilja.
DZ člen 141, 172.. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.. ZPP člen 8, 286, 286/4, 337, 337/1.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki - časovne meje pravnomočnosti
Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave, vse ostale okoliščine, kot je že navedlo sodišče druge stopnje, pa predstavljajo podlago za spremembo pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje v novem postopku.
Glede poletnih počitnic se nasprotna udeleženka zavzema, da se v trajanje stika vključi tudi stik, ki je določen s sodno odločbo med starima staršema po očetovi strani in ml. otrokoma. V poletnih počitnicah vsak od staršev preživi z otrokoma 2 x 10 dni, slednje pa ne vpliva na dejstvo, da bosta ml. otroka s starima staršema predlagatelja preživela še dodatnih 5 dni v času poletnih počitnic, saj v same stike staršev ne posega.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ogroženost otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - odklanjanje stikov s strani otroka
Oče še ni realiziral svojih trditev, da stikov ne preprečuje več, da ne govori več grdo o materi in da sina spodbuja k stikom z njo. Sodišče prve stopnje je kot ogrožajoče ocenilo očetovo vztrajanje, da sin biva pri njem, in odsotnost očetove spodbude k stikom z materjo (sprva pa celo preprečevanje na zelo neprimeren način).
Upoštevaje dober odnos med sinom in materjo v času, ko je družina živela skupaj, ter njegovo sedanjo razpetost med starši in ohranjanje lojalnosti očetu ni vzbujen dvom o pravilnosti stališča, da upoštevanje otrokove želje kot odločilne ni v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067708
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 619.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev pogodbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - zaposlitev pri samostojnem podjetniku - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - predlog za združitev postopkov
Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.
Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
časovne meje pravnomočnosti - nedopustna pritožbena novota - preživnina mladoletnih otrok - brezposelnost preživninskega zavezanca
V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oziroma 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista nova dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. To velja tudi v primerih izdaje pridržanih sodnih odločb.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da višina preživnine v skupni višini 250,00 EUR mesečno za oba mld. otroka kljub trenutni brezposelnosti nasprotnega udeleženca, ni previsoka, ker je delovno sposoben in je z aktivnim iskanjem zaposlitve dolžan poskrbeti za preživljanje mld. otrok, ki sta pridobitno povsem nezmožna.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige - pravica razpolaganja - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - objektivna nevarnost - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Končno izpodbijani sklep niti ne pojasni, katera objektivna okoliščina bi še morala biti podana za ugotovitev o obstoju objektivne nevarnosti, ki jo, poleg verjetnosti terjatve, za izdajo začasne odredbe zahteva določilo drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je za dokazovanje te predpostavke dovolj že verjeten izkaz nastanka nevarnosti za bodočo izterjavo ali uveljavitev zahtevka, ni pa treba izkazati ravnanja ali opustitve dolžnika ali koga tretjega, ki bi lahko povzročilo tako posledico, niti dolžnikovega namena povzročiti nevarnost. Sodišče prve stopnje je bilo pri presoji te predpostavke prestrogo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je prenagljeno sklepalo, da niso izpolnjeni pogoji za predlagano zavarovanje.
Ker je predlagateljica vse tri dodatne zahtevke opredelila kot verzijske, je pravilna odločitev, da je glede na vrednost spornega predmeta za odločanje o tem delu predloga (tožbe) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPND člen 2, 2/1, 4, 4/2, 19, 20, 22.a, 22.b, 22.b/4, 22.č. ZIZ člen 226, 227. ZPP člen 365-2. ZNP-1 člen 42.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - denarna kazen - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje
Pritožbena trditev, da nasprotni udeleženec nad otrokoma (druga predlagateljica in tretji predlagatelj) glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ni izvajal fizičnega nasilja, sicer drži, vendar takšno dejstvo še ne preprečuje izreka ukrepov za njuno zaščito, kot to očitno zmotno meni nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je ob dejanski ugotovitvi, da sta bila oba otroka prisotna ob izvajanju fizičnega nasilja nad prvo predlagateljico dne 27. 1. 2023, pravilno zaključilo, da na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPND druga predlagateljica in tretji predlagatelj štejeta za žrtvi nasilja v tem dogodku in s tem za materialnopravna upravičenca za izrek ukrepov in prepovedi iz ZPND.
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stroški preživljanja - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - upravičenec do denarne socialne pomoči - bodoče negotovo dejstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da morajo biti spremembe bistvene. Višje cene, podražitve oziroma splošno zvišanje življenjskih stroškov, samo po sebi ne morejo pomeniti okoliščin, ki bi bile podlaga za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. Te so krite z usklajevanjem preživnin.
Po oceni pritožbenega sodišča je tudi razporeditev bremena stroškov za preživljanje otroka v obsegu ¾ oče in ¼ mati primerna. Zgolj numerični izračun dnevnega preživljanja časa za to porazdelitev ni primeren. Upoštevati je treba vse relevantne okoliščine, tako kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje, ko je upoštevalo, da so preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca še vedno precej boljše od materinih (zato tudi ni potrebe, da bi sodišče opravljalo dodatne poizvedbe o njegovem premoženjskem stanju), da mati pri zelo zmanjšanem obsegu stikov nosi praktično celotno breme varstva in vzgoje, le občasno jo za krajši čas prevzame oče, da mora mati poskrbeti za otrokovo varstvo, ko je vrtec zaprt, da jo obremenjuje nakup slušnega aparata, očeta pa znatno kreditno breme, in da imata oba le enega otroka. S tem, ko bo oče plačeval po 460 EUR mesečno in prispeval potne ter še nekatere ostale stroške, je porazdelitev stroškov preživljanja povsem ustrezna. Mati bo brez dvoma razliko lahko krila, lahko si bo pomagala tudi s socialnimi transferji, ki jih trenutno še ima. Bodoče negotovo dejstvo pa je, da mati socialnih transferjev ne bo več prejemala in zato to na višino preživnine ne more vplivati.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - način izvrševanja stikov - razširitev stikov - mladoletni otroci - stanje v času odločanja - obseg stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno znanje
Razširjen obseg stikov bi omogočil večjo medsebojno povezanost med očetom in otroki. Obseg, v okviru katerega so potekali stiki (torek in sreda popoldan) je bil nezadosten, da bi lahko omogočal grajenje oziroma ohranitev zaupljivega odnosa, dobrih in kvalitetnih odnosov z očetom, ki imajo pomembno vlogo za regulacijo čustev in čutenj pri otrocih ter nedvomno prispevajo k ustvarjanju njihovega notranjega občutka, da so vredni in ljubljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067511
ZMZPP člen 68, 69. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 3-a.
Bruseljska uredba - navezne okoliščine - razveza zakonske zveze - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - sklep o nepristojnosti - zavrženje predloga
Uredba taksativno določa, katere so navezne okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da je za odločanje v sporu pristojna država članica. Naveznih okoliščin, ki jih ponuja predlagateljica, Uredba ne predvideva in ne omogoča, da se jih uporabi. Tudi kriterijev iz 68. in 69. člena ZMZPP stranki ne izpolnjujeta. To pa pomeni, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
DZ člen 7, 141, 141/1, 143, 157, 157/2, 157/3, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - tehtanje okoliščin - mnenje otroka - začasno bivanje v zavodu - javni vzgojno izobraževalni zavod
Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.
URS člen 26, 53, 54.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8, 9.. ZZZDR-UPB1 člen 53, 54, 106, 119, 121.. DZ člen 157, 161.. ZNP-1 člen 102. ZPP člen 4, 362.
največja korist otroka - odškodninska odgovornost države - Center za socialno delo (CSD) - stiki z otrokom - postavitev izvedenca - duševne bolečine - teorija o adekvatni vzročnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - osebnostna pravica - protipravnost ravnanja policistov - varstvo in vzgoja otroka - običajno prebivališče - namestitev v krizni center - glavna obravnava v ponovljenem postopku
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo.
Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom.
Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bila odvzeta možnost soodločanja glede koristi otroka. Ob takem stališču o podani ogroženosti otroka, ki mu je na načelni ravni pritrditi, kot tudi v konkretni situaciji, če se ga naveže na presojo, da bi ob ustreznem delovanju policistov in zatem CSD dejansko oče tedaj uspel v nameri, da z začasno odredbo prepreči, da mati otroka odpelje na B., bi to šele lahko bila podlaga za oceno protipravnosti ravnanj in posledično škodo, če bi se v rednem sodnem postopku presodilo, da je otrok iztrgan iz domačega okolja in s tem ogrožen ter posledično očetu omejeni stiki oz. družinsko življenje z otrokom. Okoliščina, da je mati „nezakonito“, torej brez soglasja očeta, ki ima pravico soodločati o tem vprašanju kot starš, otroka odpeljala, sama zase ne vodi še do sklepa, da bi to bilo nujno preprečiti, sicer sledi odškodninska odgovornost države in njenih organov, ki so to namero zaznali oz. jih je na to že 23.12.2016 opozoril tožnik, kot poenostavljeno meni tožnik. Ta okoliščina je le upoštevana (kot pomembna, a ne edina) pri oceni, ali je otrok bil zaradi tega ravnanja ogrožen. Upoštevati ni le pravice tožnika, ki jih ima v okviru starševske skrbi, pač pa predvsem pravice otroka, ki so vselej v ospredju in ki v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev.
DZ člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - skrb za dom in družino - nematerialni prispevek zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pobotni ugovor v pravdi - zavrnitev pobotnega ugovora - pobot terjatev - procesni pobot - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - vsebina sodbenega izreka pri pobotu
Golo dejstvo, da tožnica zaradi določenih zdravstvenih težav ni bila uspešna pri zaposlitvi na določeno delovno mesto, ne pomeni, da ni mogla opravljati gospodinjskih in vzgojnih nalog družine. Ob toženčevi zaposlenosti in odsotnosti, kot jo je sam prikazoval, je bil za normalno funkcioniranje družinskega življenja in skrb dveh mld. otrok bistveno večji del teh opravil, varstva in vzgoje na tožnici.
Ker je bil tožničin zahtevek zavrnjen, ni osnove za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. Le če sodišče ugotovi obstoj tožničine terjatve (v celoti ali delno), odloča tudi o pobotnem ugovoru (v tričlenskem izreku). Odločitev torej odpade, če sodišče ne ugotovi obstaja oziroma utemeljenosti tožnikove terjatve. Tožbeni zahtevek se brez razprave o nasprotni terjatvi toženca zavrne, v razlogih sodbe pa sodišče zgolj pojasni, da zaradi tega ni obravnavalo ugovora pobota v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069283
DZ člen 7, 7/4, 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop - ogroženost otroka - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - izvedba dodatnih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - koristi otroka kot pravni standard - pridobitev mnenja otroka
V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.