ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izjava v medijih - javna oseba - kraj dejanskega bivanja - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - prijavljeno stalno prebivališče - dokazni predlog za zaslišanje strank - substanciranost dokaznega predloga
Prvo sodišče je utemeljeno sledilo navedbam tožnice o zunajzakonski skupnosti tožencev, ki so bile podprte z vsebino številnih medijskih objav o razmerju med tožencema, pri čemer pa ti zapisi povzemajo podrobne toženkine izjave o njenem družinskem življenju s tožencem in njuno hčerko. Prvo sodišče se ni sklicevalo na njeno (neobstoječo) izpovedbo v tem postopku, kot neresnično trdi toženka, ampak se je oprlo na njene izjave medijem o skupnem življenju s tožencem.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - določitev stikov - stroški preživljanja
Ugotovitve o stroških z dekličinim preživljanjem v obdobju od vložitve predloga do 13. 9. 2022 so podane v 32. in 33. točki obrazložitve in temeljijo na obrazloženem ovrednotenju posameznih potreb (23., 24. in 25. točka obrazložitve). Pritožbena navedba o primerjavi tako ugotovljenih potreb z materinimi dohodki ne vzbudi dvoma o njihovi pravilnosti. Namenjanje polovice mesečnih dohodkov za otrokovo preživljanje je življenjsko izvedljivo.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - dokazi in dokazovanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.
ukrepi za varstvo koristi otroka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postavitev skrbnika - odvzem otroka staršem - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - Center za socialno delo (CSD)
CSD v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, v skladu s 34. členom ZNP-1. Iz pritožbenih navedb in predloženih listin izhaja, da je vprašljiva pravilnost dejanskih ugotovitev prvega sodišča o tem, da se A. A. postavi pod skrbništvo in za skrbnika imenuje nasprotni udeleženec.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokovi stiki - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odklanjanje stikov - selitev v tujino
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da kljub ugotovljenim neprimernim ravnanjem matere, ki kažejo na njeno odtujevanje hčera od predlagatelja, predlagana začasna odredba z zaupanjem otrok v vzgojo in varstvo očetu ne predstavlja primernega ukrepa za varstvo njihovih koristi.
začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - začasna odredba o stikih - izvrševanje stikov z otrokom
Pritožbeno sodišče je stike (do nadaljnjega) določilo tako, kot je predlagal CSD, da torej potekajo od srede popoldne do četrtka zjutraj. S tem, ko oče v četrtek zjutraj hčer pripelje v vrtec (oz. šolo), kjer jo prejšnjega dne, torej v sredo, tudi prevzame, se je spremenil za oba udeleženca sporni način predaje deklice pred policijsko postajo.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00067034
DZ člen 122, 122/1. ZZZDR člen 92, 92/1. URS člen 22, 155, 155/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZNP-1 člen 45, 45/2. ZS člen 3, 3/2.
spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - petletni zastaralni rok - uveljavitev novega zakona - pravdna sposobnost - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - pravna praznina - zakonska analogija - neprava retroakrivnost - prepoved retroaktivne veljave predpisov - metoda praktične konkordance - način reševanja konflikta med pravicami - enako varstvo pravic - protiustavna pravna praznina - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za vložitev predloga predlagateljice lahko začel teči od uveljavitve DZ. Obstoječo pravno praznino je sodišče pravilno interpretiralo in zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo, pri tem pa sledilo ciljem, kot jih je določil zakonodajalec v 122. členu DZ v zvezi s drugim odstavkom 45. člena ZNP-1, s tem, ko je določil petletni rok, v katerem mora otrok vložiti predlog za ugotovitev očetovstva. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravice predlagateljice do sodnega varstva izhajalo iz vrednostnega izhodišča zakonodajalca, ki je omejil uveljavljanje te pravice otroka na obdobje petih let, hkrati pa je upoštevalo, da se okoliščine konkretnega primera v bistvenih sestavinah ne skladajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, na podlagi katerih se po DZ presoja začetek teka roka za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva. Kakršno koli drugačno vrednotenje bi pomenilo, da je kršeno načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov in načelo enakega varstva pravic v razmerju med predlagateljico in otroki, ki so dopolnili 15 let ob uveljavitvi DZ. Drugačno materialnopravna ocena bi pomenila, da je prekluzivni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva za predlagateljico začel teči že pred uveljavitvijo DZ.
Ker gre za varstvo elementarnih ustavnih pravic, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je z odločitvijo nedopustno poseženo v pravico prvo nasprotnega udeleženca do anonimnosti, in da sodišče pravic predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca ni presojalo s pomočjo načela sorazmernosti ter da ni upoštevalo, da je treba to nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco, ko gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Še posebej, če se upošteva metoda praktične konkordance, glede na konflikt predstavljenih pravic in upravičenj predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca, ob upoštevanju človekovih pravic, glede na konkretne okoliščine primera, je ob tehtanju treba dati prednost pravici predlagateljice do zahtevanega sodnega varstva, ker bi drugačna razlaga pravico predlagateljice do poznavanja lastnega izvora časovno omejevala retroaktivno, z učinkom za nazaj, kar bi pripeljalo do absurdne situacije, ko bi bil lahko rok za vložitev predloga zamujen že ob uveljavitvi DZ.
stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - spremenjene okoliščine - varstvo koristi otroka
Ob odločanju o predlagateljevem predlogu je sodišče pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje sina in obeh staršev, sodna odločitev, kot jo zahteva predlagatelj, tudi objektivno nemogoča in ob, minimalnem razumskem sodelovanju staršev, tudi nepotrebna. Predlagana prenormiranost izvajanja stikov bi prinašala še dodatne zaplete in nesoglasja in zato ne bi bila v korist njunega mladoletnega sina.
MKCVMUO člen 13, 13/1, 13/1/b. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/4.
premoženjsko stanje staršev - vrnitev otroka v državo izvora - zaščita otrok
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju četrtega odstavka 11. člena Uredbe Bruselj IIa, da sodišče ne more zavrniti vrnitve otroka na podlagi točke b prvega odstavka 13. člena Konvencije, če se ugotovi, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev zaščite otroka po njegovi vrnitvi, tudi prepričljivo ugotovilo, da za to ni realne možnosti. Po določilih Konvencije sicer res ni nujno, da se otrok vrne na isti naslov, kjer je bival, deklica bi se lahko vrnila v Nemčijo z materjo in bivala na drugem naslovu. Vendar je bilo ugotovljeno, da je dolžnica šibkega premoženjskega stanja, ki ji ne omogoča nakupa ali najema stanovanja v Nemčiji, poleg tega ne zna nemškega jezika tako dobro, da bi lahko v tujem okolju samostojno funkcionirala, vključno z izvajanjem celostne skrbi za hčer. Po pridobljenih podatkih od nemškega centralnega organa pa tudi ni mogoče zanesljivo zaključiti, da bi bila dolžnica v Nemčiji upravičena do zadostne pomoči ob nastanitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00071544
ZPP člen 318, 318/3.. DZ člen 82, 82/2.. ZZZDR člen 56, 56/3.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - ugotovitveni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbe - skupni dolg zakoncev - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - pobotni ugovor
Ugotovitveni del tožnikovega tožbenega zahtevka je bil v pravdni zadevi P 111/2009 zavrnjen iz razloga, ker je tožnik za zneske, ki so v času odločanja sodišča v zgoraj citirani pravdni zadevi že zapadli, postavil dajatveni zahtevek. V obravnavani pravdni zadevi pa zaradi novo nastalega dejstva, to je nadaljnjega poplačila kredita v izvršilnem postopku, od toženke zahteva povrnitev nanjo odpadlega dela skupnega dolga. Pritožbeni trditvi, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, ne gre pritrditi.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Predpostavke, na katerih temelji zakonska zveza, morajo obstajati na strani obeh zakoncev. Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker med udeležencema ni več čustvene povezanosti, razumevanja in zaupanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zakonska zveza razveže.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
V postopku ni bilo izkazano, da je treba zaradi ogroženosti otroka začasno predodeliti v varstvo in vzgojo očetu. Začasna predodelitev otroka bi bila za otroka zelo travmatična, ukrep pa ne bi bil primeren za dosego namena, ki ga zasleduje predlagatelj s predlogi za izdajo začasnih odredb, in sicer, da se znova vzpostavijo redni stiki s sinom, ki so bili s sklepom sodišča začasno ukinjeni.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - protipraven odvzem otroka - selitev v tujino - izvedba dokazov
Izdana začasna odredba je po vsebini ustrezna situaciji, kot je ta trenutno ugotovljena s stopnjo verjetnosti. Izvedba predlaganih dokazov v tej fazi postopka zato ni bila nujna in tudi ne ekonomična, saj je o začasnem ukrepu treba odločiti hitro. Za navedeno začasno odločitev, ki je nujna, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, pa tudi ne obsežnejšega dokaznega postopka, ki bi vključeval izvedbo dokaza z izvedencem, kot meni pritožnica.
prepoved stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki med otrokom in staršema - največja korist otroka - osebni stiki - uživanje alkohola - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodna poravnava
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim.
Nasprotni udeleženec ni bil ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 4, 4/1, 67, 68, 69, 74, 74/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - kontradiktornost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja
Za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik.
Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.
Izkazane nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi.
Nevarnosti upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem.
delitev skupnega premoženja - posebno in skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - kreditna pogodba - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - obroki kredita - plačilo skupnih dolgov - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo vestnosti in poštenja - sodna poravnava
Tožnik v nobenem primeru ne more od toženke zahtevati plačila deležev na še nezapadlih obrokih kredita. Teh namreč tudi on še ni plačal in torej prikrajšanje na njegovi strani še ni moglo nastati.
Pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov.
Nobene potrebe ni ugotavljati višine stroškov, ki jih je toženka imela s popravilom zob v Srbiji. Tožnik namreč ne zahteva povrnitve zneska, ki naj bi ga toženki dal za popravilo zob, ampak povrnitev toženkinega deleža na skupnih obveznostih.
delitev skupnega premoženja zakoncev - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica
V obravnavani zadevi je med udeležencema postopka sporno, ali tri nepremičnine sodijo v njuno skupno premoženje. Obstaja torej spor glede predmeta delitve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - stiki med očetom in otrokom - obseg stikov - primernost posameznega starša - otrokove potrebe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - standard verjetnosti - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - ukrep trajnejše narave
Razlogi utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven doma očeta in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih.
začasna odredba o stikih - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v krizni center - pogoji za izdajo začasne odredbe - nadzorovani stiki - izvedenec
Ker je postopek zavarovanja z začasno odredbo nujen in ker se v njem odloča s stopnjo verjetnosti, ni bilo potrebe, da bi sodišče prve stopnje že v okviru postopka zavarovanja (ki ga je bilo treba izpeljati hitro in hitro ukrepati, saj je bil otrok izpostavljen nasilju) že v tej fazi postavilo izvedenca kliničnopsihološke stroke; potrebo po postavitvi izvedenca bo moralo sodišče prve stopnje resno pretehtati v nadaljevanju postopka, preden bo sprejelo končno odločitev.