višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske potrebe otroka - visoke preživninske zmožnosti staršev - pridobitna sposobnost - kredit
V obravnavani zadevi so pridobitne zmožnosti pri obeh udeležencih nadpovprečne in z njimi nedvomno zmoreta pokriti potrebe šestletnega otroka. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ne bi smelo upoštevati stanovanjskega kredita, ki ga odplačuje za hišo, v kateri živi. Gre namreč le za enega od elementov pri oceni njegovega premoženjskega stanja v okviru celotne presoje preživninske zmožnosti.
Predlagateljica je dolžna kriti 60 %, nasprotni udeleženec pa 40 % otrokovih potreb. V tej razmejitvi je že upoštevan predlagateljičin odločilen prispevek pri vzgoji in varstvu mladoletne hčerke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00070183
DZ člen 142, 159. ZNP-1 člen 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - stiki otroka s sorodniki - postopek za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče druge stopnje zato vse te pritožbene očitke zavrača, saj je sodišče v obeh sklepih odgovorilo na vse bistvene navedbe pritožnice v ugovoru ter odločitev o začasnih namestitvah mld. B. B., najprej v krizni center ter nato v rejniško družino, dovolj skrbno in natančno utemeljilo.
DZ člen 254, 254/1, 262, 262/1, 264, 293. ZNP-1 člen 7, 23, 23/1.
podaljšanje roditeljske pravice - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nov zakon - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - razrešitev skrbnice - pogoji za razrešitev - razlogi za razrešitev - zloraba pravice - imenovanje novega skrbnika - postavitev skrbnika - naloge skrbnika - vsebina predloga - preiskovalno načelo
Natančno določen zahtevek ni obvezna sestavina predloga za vodenje nepravdnega postopka. Po prvem odstavku 23. člena ZNP-1 mora predlog vsebovati le opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Predlog, ki ga je v tej zadevi vložil CSD, ima vse navedene sestavine. Materialno pravo mora sodišče poznati. Ko prejme predlog za ureditev razmerja v nepravdnem postopku, mora ugotoviti, katere pravne norme je treba uporabiti in katera so dejstva, ki jih mora v ta namen ugotoviti. Ker iz predloga izhaja, da nasprotna udeleženka ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in interese, sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, čeprav jih udeleženci ne predlagajo (7. člen ZNP-1).
Institut podaljšanja roditeljske pravice je bil z uveljavitvijo DZ aprila 2019 odpravljen, nadomestil ga je institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. V 293. členu DZ določa, da se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju roditeljske pravice uporabljajo določbe DZ. Osebe, nad katerimi je bila po prej veljavnem zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih staršem podaljšana roditeljska pravica, se skladno z novo ureditvijo postavijo pod skrbništvo, če so za to izpolnjeni pogoji iz DZ. Ti so določeni v prvem odstavku 262. člena DZ.
Ker je bila roditeljska pravica udeleženke podaljšana še po polnoletnosti nasprotne udeleženke, je treba udeleženko skladno s prehodno določbo 293. člena DZ šteti za skrbnico nasprotne udeleženke. Prvi odstavek 254. člena DZ pa centrom za socialno delo nalaga, da v primeru, ko ugotovitvijo, da je skrbnik pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, ali da zlorablja svoje pravice, ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga razrešitev dotedanjega in imenovanje novega skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00069292
DZ člen 141, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
namestitev otroka v zavod - stiki otroka s staršem - posredni stiki - stiki prek pisem - postopek za ureditev stikov - nov predlog - ocena spremenjenih okoliščin - trditveno in dokazno breme predlagatelja - neizvedba predlaganih dokazov
Nasprotni udeleženec je samo mesec dni za tem, ko je bil njegov predlog za drugačno izvajanje stikov zavrnjen, vložil nov predlog za ureditev stikov. V novem predlogu niti ne pove, do kakšnih spremenjenih okoliščin naj bi prišlo v zadnjem mesecu, da bi bilo potrebno ponovno urejati stike med očetom in hčerko. Zato pogojev za novo, drugačno urejanje stikov ni.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da predlagatelj sedaj skrbi še za dva mladoletna otroka.
Nima prav pritožba, da bi preživnina v višini 200,00 EUR pomenila, da znašajo njegove preživninske obveznosti za štiri otroke 800,00 EUR. Potrebe otrok, ki živijo s predlagateljem v skupnem gospodinjstvu, so namreč drugačne kot potrebe nasprotnih udeležencev, ki živita v skupnem gospodinjstvu zgolj z mamo.
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku prvič določalo preživnino za mladoletnega otroka in za polnoletno drugo predlagateljico (polnoletna je postala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje). Pritožbeno sodišče pritožbeno obravnava vsako preživnino posebej, saj se postopki zaradi določitve preživnine bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka, saj je sodišče dolžno v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti paziti na interese mladoletnih otrok. Kadar preživnino uveljavlja polnoletna oseba, posebne kogentne določbe o varstvu koristi otrok ne pridejo v poštev.
odločanje o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izpodbijanje očetovstva
Za stroške postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo v obravnavanem postopku izpodbijanja očetovstva.
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 161. ZPND člen 22e. ZPP člen 213, 213/2, 243, 252, 252/1, 254, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkazovanje ogroženosti - žrtev nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - načelo kontradiktornosti - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - menjava vrtca - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - prepoved alternativnega reševanja sporov
Resda sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti (s stopnjo verjetnosti ugotavlja, ali je otrok ogrožen), zato izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Vendar mora tudi v okviru standarda verjetnosti upoštevati temeljno načelo kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Vsaka stranka ima v pravdnem postopku pravico navajati dejstva in predlagati dokaze zanje. V izpodbijani odločbi je sodišče prve stopnje zaključilo, da ogroženost otroka zaradi nasilja upnika ni izkazana, vendar pa je dokazne predloge, s katerimi je dolžnica poskušala ogroženost dokazati, zavrnilo. Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem, oziroma (dejansko) zavrnitvijo dokaznega predloga brez obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Če je sodišče prve stopnje menilo, da odprava napak v mnenju CSD ni mogoča, bi za razjasnitev strokovnih vprašanj glede zatrjevanega nasilja in posledične ogroženosti otroka moralo izvesti drug primeren dokaz (na primer pridobiti preliminarno mnenje izvedenca). Nestrinjanje s podanim strokovnim mnenjem ne sme rezultirati v njegovi nadomestitvi z lastnim znanjem oziroma mnenjem sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069395
ZIZ člen 270. DZ člen 159, 161.
predlog za spremembo začasne odredbe - stiki z otrokom - preživninska terjatev - razpolaganje s premoženjem - verjetno izkazana nevarnost - pavšalne in neizkazane navedbe
Predlagateljica ni zahtevala izdaje začasne odredbe o preživljanju otroka, ampak o zavarovanju preživninske terjatve, o katere obstoju in višini teče nepravdni postopek. Za slednjo pa ni zatrjevala konkretnih dolžnikovih ravnanj, povezanih z razpolaganjem s premoženjem, niti ni izkazala obstoja okoliščin, ki bi kazale na visoko zadolženost in iz tega izvirajočo nevarnost skrivanja ali odtujevanja premoženja. Morebitni podatki o tem, da zoper dolžnika tečejo kazenski in/ali prekrškovni postopki, sami za sebe take nevarnosti ne bi izkazovali.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - opredelitev obsega stikov - izvrševanje stikov - ogroženost otroka - restriktiven pristop
Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
Začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini. Njihova izdaja je v tovrstnih zadevah omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da je za njegovo zaščito treba takoj ukrepati in spremeniti dotedanji režim izvajanja stikov.
premoženjska razmerja med starši in otroki - višina preživnine - določitev višine preživnine - razporeditev preživninskega bremena - preživninske sposobnosti staršev - preživninske potrebe otroka - potrebe upravičenca - obseg stikov
Ker ne ugotavljanje potreb ne določanje preživnine ni matematična operacija, pač pa ocena, ki mora odražati preverljive kriterije, je tudi ta korektiv (obseg stikov oz. neposredne dnevne skrbi za otroka) treba upoštevati ocenitveno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00068285
DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268, 272, 272/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.
postavitev skrbnika za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tožba za izpodbijanje očetovstva
Prva nasprotna udeleženka je v predmetnem ustrezno zastopana po kvalificirani pooblaščenki, katere naloga je, da ji na primeren način pojasni, namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Če prva nasprotna udeleženka iz strahu pred predlagateljem svoji pooblaščenki ne podaja realnih informacij in se noče aktivno udeleževati postopka, to še ne pomeni, da bi lahko za njene pravice poskrbel le skrbnik za posebni primer.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069962
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 153, 166. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 104. ZIZ člen 277, 277/2, 278.
začasna odredba v družinskih sporih - nadomestitev soglasja starša - prešolanje učenca na drugo šolo - predlagalni postopek - izvajanje starševske skrbi - odtujevanje otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - opravičba začasne odredbe - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nasilje nad otrokom - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Postopek za odločanje o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, se v skladu s 104. členom ZNP-1 lahko začne le na predlog, ne po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 277. in 278. členom ZIZ ter 100. členom ZNP-1 nasprotnega udeleženca pozvati, da v roku 7 dni (166. člen DZ) vloži predlog, s katerim bo opravičil izdajo začasne odredbe, in ga tudi opozoriti na dolžnost predložitve dokazila o vloženem predlogu ter na posledice nevložitve.
Začasne odredbe po DZ niso namenjene sankcioniranju neprimernih ravnanj staršev, temveč varovanju koristi otrok. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ocenilo, da je v tem trenutku, upoštevaje dejstvo, da dekleti absolutno zavračata mater in bivanje pri njej in da bo za vzpostavitev odnosa z materjo potreben čas in trud, za dekleti bolj koristno, če se začasno prepišeta na šolo v F., ki jo bosta zelo verjetno prostovoljno obiskovali.
Izključenost iz izobraževalnega procesa predstavlja močan dejavnik tveganja za ogroženost deklic.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se v primeru odtujevanja otrok le-te praviloma dodeli odtujenemu staršu, vendar to velja za nekatere primere, ko odtujeni starš ni izvajal fizičnega nasilja nad otroki.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o obsegu zapuščine - skupno premoženje zakoncev
Med dedičema ni bilo sporno, da je bilo ½ stanovanja pred zapustnikovo smrtjo podarjeno sodedinji, a dedič je uveljavljal, da sodi v zapuščino, ni pa navedel dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost te zahteve. V zapuščino namreč sodijo le stvari, ki so bile v lasti zapustnika ob njegovi smrti. Glede na to je pravilen zaključek, da je njegova pravica manj verjetna.
Dedič se bo glede na izdani sklep o napotitvi na pravdo lahko sam odločil, če in kakšne zahtevke bo uveljavljal v pravdnem postopku glede premoženja, za katerega meni, da sodi v zapuščino po zapustniku.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik
Sodišče prve stopnje je pritrdilo predlagatelju, da je sklenjena Pogodba o preužitku, s katero se je udeleženka zavezala nuditi dosmrtno oskrbo in pomoč nasprotni udeleženki, vsebinsko praktično identična pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je iz razloga, ker je zakonodajalec vendarle v 241. členu DZ kot oviro za postavitev skrbnika uzakonil le pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne pa tudi pogodbe o preužitku, zaključilo, da ne obstoji zakonska ovira, da nalog skrbnice nasprotni udeleženki ne bi mogla opravljati udeleženka. Slednji zaključek je po oceni pritožbenega sodišča zmoten (oziroma vsaj preuranjen), saj temelji zgolj na ugotovitvi, da ni podan izključitveni razlog po četrti alineji 241. člena DZ, sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo, ali je v zvezi s sklenjeno Pogodbo o užitku morebiti podan izključitveni razlog po tretji alineji 241. člena DZ.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog centra za socialno delo - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - zavračanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - mnenje otroka - strokovno mnenje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - dvom v dokazno oceno
Čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva.
Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068779
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1-6. ZIZ člen 102.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - obveznost plačevanja preživnine - neplačevanje preživnine - največja korist otroka - otrokove potrebe - premoženjsko stanje - omejitev izvršbe
Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze
Za nastanek skupnega premoženja ni dovolj, da zakonca ali zunajzakonska partnerja pridobita določeno premoženje v času trajanja njune zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Odločilen je tudi kriterij vira financiranja. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069776
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 283, 283/1.
preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - veljavnost dogovora - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Ustaljeno stališče sodne prakse glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način. Če pa se stranki drugače sporazumeta (kot je to v konkretnem primeru), se preživnina lahko daje tudi na drug način. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da razmerja med starši in otroki niso klasična civilnopravna razmerja in da v postopkih za varstvo otrokovih pravic veljajo specialna pravila, kot tudi, da je izpolnitev lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev (283. člen OZ). Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani in preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu, pri tistem, ki ima oziroma je imel otroka v varstvu, pa je bistveno, kdo je otroka dejansko preživljal, očitno tudi v soglasju z zakonitim zastopnikom mld. otrok.
Plačevanje preživninske obveznosti se lahko izpolnjuje na drugačen način, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, tudi če takšen dogovor formalno ni sklenjen pred sodiščem, saj zadostuje neformalno soglasje med preživljalcem in preživljancem. Sodišče tako v izvršilnem postopku samostojno presoja, ali so podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo, v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZIZ, pri čemer je eden od njih tudi prenehanje terjatve, na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, kar zatrjuje dolžnik v tej zadevi. Dolžnik namreč zatrjuje, da ni dolžan plačati zapadlih in bodočih preživnin, ker z zakonito zastopnico, to je materjo mld. otrok, že od septembra 2018 izvajata skupno starševstvo na način, da otroci izmenjaje vsak drugi teden preživijo pri njem, pri tem pa dolžnik krije vse preživninske potrebe otrok in s tem dejansko izpolnjuje svojo preživninsko obveznost, s čimer je soglašala tudi zakonita zastopnica mld. otrok.