spori iz družinskega razmerja - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - ocena stroškov - okoliščine konkretnega primera - uspešen telesni in duševni razvoj - časovna opredelitev stikov - vpliv stikov na preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
Nasprotni udeleženec je tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine.
začasna odredba o stikih - postopek za varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - izjava stranke - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - načelo otrokove koristi - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom
Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.
izrek denarne kazni - sklep o začasni odredbi - začasna odredba o stikih - izterjava denarne kazni - izvršba po uradni dolžnosti - pogoji za izrek (nove) denarne kazni - kršitev kontradiktornosti postopka - preprečevanje stikov
Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti.
Ali je prva nasprotna udeleženka obveznost izpolnila, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni in ne šele v fazi odločanja o ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066206
DZ člen 197, 197/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - zmotna uporaba materialnega prava - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca zvišalo za skupno 174,48 EUR mesečno (t.j. 87,24 EUR za vsakega otroka), kar predstavlja znesek, ki je nižji od zneska mesečne najemnine v višini 180,00 EUR za najemniško stanovanje v Šoštanju, ki ga uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si "spočije živce" in ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene. Dejstvo, da je zmožen plačevati najemnino v višini 180,00 EUR in približno toliko obratovalnih stroškov za najemniško stanovanje, ki ga uporablja le dvakrat mesečno, kaže na to, da bo zmožen plačevati tudi zvišano preživnino. Ker so starši dolžni potrebe otrok postaviti pred svoje potrebe, je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec v primeru svojih finančnih težav moral razmisliti o smiselnosti najema stanovanja v Šoštanju, če živi pri partnerki v Celju.
začasna sodna poravnava - ureditev stikov otroka s staršem - odklanjanje stikov s strani otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoj za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - odtujevanje otroka - uživanje alkohola - presoja alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - sodelovanje v postopku - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so bili stiki pod nadzorom potrebni, ker sta bili dekleti v veliki stiski in sta (ter bosta še) potrebovali čas, da si povrneta zaupanje v očeta in se v odnosu z njim počutita varno.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina za otroka - prešolanje učenca na drugo šolo - sprememba stalnega prebivališča - pritožbena novota - nekonkretizirane navedbe
Pritožbene navedbe, da so nujni stroški za preživljanje otroka splošno znani, so pravno zgrešene, saj je znesek odvisen od številnih okoliščin na strani otroka in tudi rezidenčnega starša, ki bi jih morala predlagateljica določno navesti.
Odločitev o prešolanju osnovnošolskega otroka je treba sprejeti pretehtano in s premislekom, izvedba takega ukrepa z začasno odredbo pa mora biti pridržana za zares izjemne primere.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - plačilo stroškov postopka - plačilo stroškov izvedbe dokaza - predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - dolžnost založitve predujma za izvedbo dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - obročno plačilo predujma - izplačilo predujma iz sredstev sodišča
Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo, in sicer takoj, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. Denar za izvedbo dokaza z izvedencem mora biti zato v naprej založen. ZPP v 153. členu določa pravila, kdo je dolžan v naprej založiti znesek, ki bo predvidoma potreben za izvedbo dokaza. Praviloma je predujem dolžna plačati stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, če pa izvedbo dokaza odredi sodišče po uradni dolžnosti in stranki ne založita določenega zneska, se stroški za izvedbo dokaza izplačajo iz sredstev sodišča (tretji odstavek 153. člena ZPP). Toženka predujma za dokazovanje z izvedenkama psihiatrične in klinično psihološke stroke ni založila; k založitvi predujma niti pozvana ni bila. Ker je v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče tisto, ki je dolžno tudi po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese), je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da predujem za izvedbo dokaza ni bil založen, dokaz izvedlo. Prišlo je do situacije, kakršno ureja tretji odstavek 153. člena ZPP. Sklep o obročnem plačilu zneska, ki bi moral biti plačan že pred izvedbo dokaza, pa je zmoten.
DZ člen 7, 7/3, 138, 138/4, 143, 189. ZNP-1 člen 96, 96/1, 101.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - preživninsko breme pravdnih strank - spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - koristi otroka kot pravni standard - mnenje otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izvedba dokaza z izvedencem
CSD je sodišču sporočil, da mnenja mld. A. A., roj. 2015, ni pridobil, saj glede na svojo starost ni bila sposobna razumeti pomena postopka in posledic odločitve. Nedvomno enak zaključek velja tudi za čas sprejema odločitve prvostopenjskega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da sta podrobno mnenje o tem, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen odnos z vsakim od njiju, posredovali sodni izvedenki, kvalificirani strokovnjakinji, ki sta na podlagi objektivnih pokazateljev ugotovili, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen resnični odnos z vsakim od njiju. Splošno znano namreč je, da je zgolj otrokova izjava oziroma mnenje podana v odvisnosti od (največkrat trenutnih) subjektivnih okoliščin in da ne odraža vsakič največje otrokove koristi.
začasna odredba - ureditev stikov otroka s staršem
Pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da bo deček z enim stikom med tednom in z vikend stikom vsak drugi teden lahko ohranjal občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti z očetom, s katerim ne živi več in bosta oče in sin lahko ohranjala trajno vez, kar je v dečkovo največjo korist. Ne gre pa prezreti, da je bila ta začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo odločbe o vzgoji, varstvu, preživljanju in stikih in da bo o tem vprašanju dokončno odločeno z izdajo meritorne odločbe po ustrezno izvedenem dokaznem postopku, ko bo sodišče na podlagi izvedenih dokazov lahko presodilo, kakšna oblika in obseg stikov sta dečku v največjo korist.
ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - stiki otroka s staršem - izvrševanje stikov z otrokom - največja korist otroka - konfliktnost med starši
Nočitev med tednom bo očetu omogočila, da bo dejavno vpet v vsakdan svojega sina, ne le dve uri, ki bi jih s sinom preživel na treningu košarke. Na željo očeta sin obiskuje šolo v B., čeprav živi v A., kar je zanj in njegovo mamo tri dni v tednu velik logistični napor. Zato je prav, da se dva dneva med tednom v vsakdan svojega sina dejavno vključi tudi njegov oče.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 131c, 133. OZ člen 197.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - verzijski zahtevek - povrnitev stroškov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja otroka - potrebni izdatki - sorazmerni del plačila - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnici so s preživljanjem otroka še pred vložitvijo tožbe nastajali stroški, ki jih (vsaj v delu) v tej pravdi tudi izkazuje.
Verzijski zahtevek po 133. členu ZZZDR je glede na splošno ureditev po 197. členu OZ specialne narave. Izhodišče obeh je enako: odprava prikrajšanja na eni in obogatitve na drugi strani, kar najprej zahteva ugotovitev, kakšni izdatki so tožnici s preživljanjem skupnega otroka dejansko nastali. Specialna narava verzije po ZZZDR pa se kaže v korektivu potrebnosti teh izdatkov. Obseg potrebnih izdatkov je odvisen od okoliščin, ki so odločilne za določitev preživnine v času, za katerega se uveljavlja zahtevek
Prvostopenjsko sodišče je v smislu 129. in 129.a člena ZZZDR presojalo potrebnost izdatkov, ki jih je izkazovala tožnica, tako ugotovljene stroške pa ob uporabi prostega preudarka po 216. členu ZPP primerjalo s splošno znanimi ter jih primerno ovrednotilo. Med potrebne stroške je upravičeno štelo strošek najema stanovanjske hiše in strošek interneta ter televizije. Prvi predstavlja strošek bivanja, drugi pa otroku zagotavlja (predvsem) razvedrilo. Stanovanjski oz. obratovalni stroški se delijo med vse stanovalce, tudi na otroka, enako velja tudi za razvedrilo, četudi je poleg otroka namenjeno še komu. Upoštevajoč posebnost konkretnega primera, ki se kaže v aktivnem športnem udejstvovanju otroka, med potrebne stroške spada tudi strošek otrokovega posebnega dodatnega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je pri razporeditvi bremena stroškov nezadostno upoštevalo nekatere okoliščine, zlasti na strani tožnice, četudi jih je sicer ugotovilo. Tožnica res prikazuje nizek formalni dohodek (1.000 EUR), a ne gre spregledati, da gre za samostojno odvetnico, zato so po trdni presoji drugostopenjskega sodišča njene pridobitne zmožnosti bistveno višje. Ob tem gre izpostaviti tudi njen življenjski slog, ki se kaže v relevantnem obdobju, npr. najem velike stanovanjske hiše (130 m2), z mesečno najemnino 800 EUR, poplačilo posojila v višini 13.650 EUR, kar oboje, ob zatrjevanih mesečnih stroških za preživljanje sina v znesku več kot 1.000 EUR, kaže, da razpolaga z večjim premoženjem, kot se formalno izkazuje v tej pravdi. Pritožnik se tako utemeljeno zavzema za razporeditev stroškov v drugačnem razmerju.
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 157, 157/1, 161, 162, 162/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis otroka v drug športni klub - izvajanje starševske skrbi
Stiska otroka, posledica okoliščine, ki za otroka objektivno ni ogrožujoča, pravno ni relevantna in ne more biti predmet začasnega reguliranja življenja otroka s strani sodišča. Nasprotno rezoniranje bi privedlo do popolnoma absurdnih situacij oz. predlogov roditeljev, saj so (subjektivne) stiske otrok lahko pogojene s številnimi običajnimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Vprašanje, ali bo otrok hokej igral v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi otroka objektivno ogrožalo.
Zgolj vprašanje, v katerem športnem klubu naj se otrok športno udejstvuje, v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi pomembno vplivalo na razvoj otroka, da bi o tem moralo, če med roditeljema ni soglasja, odločati sodišče.
zahteva sodišča za dopolnitev vloge - konkreten in jasen pozivni sklep - zavrženje nepopolne vloge
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno in zakonito, v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, ko je zavrglo predlog, ki je bil nepopoln in zato nesposoben za obravnavanje ter ga predlagateljici v podeljenem roku nista dopolnili z obligatorno predložitvijo zapisnika Centra za socialno delo o opravljenem predhodnem svetovanju, bili pa sta izrecno opozorjeni, da bo sledilo zavrženje, če ne bosta ravnali v skladu s pozivnim sklepom.
Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama. Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - pravica do zasebnosti - povečane potrebe upravičenca - preživninska zmožnost staršev - dejanski dohodek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo spremenjene okoliščine in preživninske zmožnosti na strani nasprotnega udeleženca, ki je zatrjeval znižanje oziroma poslabšanje preživninskih sposobnosti, saj je izgubil hišo, njegovo podjetje je šlo v stečaj, prejema pa pokojnino.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši - kolizija interesov - navzkrižje interesov - varstvo koristi otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - odvetnik - izbira odvetnika - varovanje pravic in koristi - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - zagovorništvo otrok - pravica otroka do zagovornika - zagovornik otroka
Obstoj kolizije interesov med starši in otrokom je podlaga za postavitev kolizijskega skrbnika po prvem odstavku 269. člena DZ in ne zagovornika po 192. členu DZ. Funkciji kolizijskega skrbnika in zagovornika otroka v postopku sta različni. V skladu z drugim odstavkom 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, ni pa njegov zakoniti zastopnik. Namen zagovornika je, da otroku nudi psihosocialno podporo, se pogovarja z njim o njegovih željah, počutju in mnenju, otroka seznani s postopki in dejavnostmi na način, razumljiv njegovi starosti in razvoju, išče najprimernejše rešitve skupaj z otrokom, mu ob koncu postopka pomaga napisati izjavo ter spremlja otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik torej pomaga otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku, ne more pa ga v postopku zastopati. Slednje je naloga kolizijskega skrbnika, ki otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066842
DZ člen 254, 272, 295.. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67, 67/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
imenovanje novega skrbnika - razrešitev skrbnika - zloraba pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.
V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065449
ZNP-1 člen 6, 6/2, 21, 22, 70, 70/2. ZPP člen 97, 97/3. DZ člen 262.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pooblastilo za zastopanje - dvom v pristnost pooblastila - overitev podpisa - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pravni interes prizadete stranke - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženci - raziskovalna dolžnost - varstvo ranljivih skupin - zdravstvene težave - skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost oblikovanja svobodne volje - demenca - zaslišanje na naroku - izvedensko mnenje
Sodišče mora v okviru raziskovalne dolžnosti in dolžnosti zavarovanja interesov nemočne osebe slišati tudi osebe, ki se potegujejo za skrbništvo (četudi nimajo tovrstnega zahtevka oziroma pravice to zahtevati), predvsem bližnje sorodnike.
Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Obravnavani primer je tipična situacija, ko je pooblastilo dvomljivo.
Sodišče je ravnalo prav, ko je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku, kjer se je prepričalo, da nasprotna udeleženka nima celovitega uvida v dogajanje okoli sebe.