predodelitev otroka - bistveno spremenjene okoliščine - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - sprememba višine preživnine
Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063885
DZ člen 138, 138/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - neformalni razgovor otroka s sodnikom - izvedensko mnenje - računalniške igre - pravica do izjave
Družinski zakonik uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Sodišče je ustrezno določilo skupno vzgojo in varstvo v t.i. rezidenčni obliki, po kateri je otrok večji del časa pri enem staršu, tu pri očetu. Odločitev upošteva izrecno željo 13-letnega otroka in načelo kontinuitete, pri čemer je skupno starševstvo primarno in utemeljeno, oče kot rezidenčni roditelj pa kljub pomanjkljivostim pri vzgoji zanjo ni neprimeren.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoji za izdajo začasne odredbe - poprava sodne odločbe - izvrševanje stikov z otrokom - stiki v korist otroka - nesporazum o kraju vrtca - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - zagotovljeni bivanjski pogoji - porodniški dopust - bistveni vpliv na razvoj otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - komunikacija - soglasje staršev - trening starševskih veščin - Društvo za nenasilno komunikacijo
V obravnavanem primeru je sodišče s popravnim sklepom bistveno spremenilo izrek odločbe glede poteka vikend stikov, ki jih je za polovico zmanjšalo. Institut poprave sodne odločbe ni namenjen popravljanju vsebine sodne odločbe.
Zgolj konfliktnost v odnosu med staršema po razpadu partnerske zveze, ob ugotovitvi, da sta oba sposobna opravljati starševsko vlogo, da zmoreta prepoznati otrokove potrebe in zanj skrbeti, ne predstavlja razloga za prednostno izpostavljanje enega starša pri odločanju o dnevnih vprašanjih iz otrokovega življenja.
Deklica je izpostavljena negotovosti in sporom, kar ogrožujoče vpliva na njen zdrav psihosocialni razvoj.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
ZD člen 4a, 10, 10/1. ZZZDR člen 12, 12/1. DZ člen 4, 4/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom obstajala od 24. 4. 2018 do 13. 2. 2020, ko je zapustnik umrl. Ugotovilo je namreč, da sta živela skupaj v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana, da sta tudi navzven delovala kot zakonski par, ter da v tem času kakšnih okoliščin, zaradi katerih njuna zakonska zveza ne bi mogla biti veljavna, ni bilo. Glede spora v mesecu decembru 2019, po katerem tožnica in zapustnik 14 dni nista imela kontakta, pa je presodilo, da je šlo zgolj za nesoglasje.
Formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela. Kljub odselitvi tožnice v času spora ne gre za ločeno življenje ter razpad življenjske skupnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063762
ZIZ člen 272. DZ člen 69.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - razpolaganje s skupnim premoženjem - začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - nova stvar - načelo kontradiktornosti
Začasna odredba, katere namen je zavarovanje, je lahko učinkovita le, če je izdana v hitrem postopku; v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila toženi stranki. Obravnavana zadeva je tak primer.
Tožnica zatrjuje vlaganje v toženčevo premoženje, katerega rezultat je nova stvar. Tako vlaganje je skladno s sodno prakso in materialnimi predpisi, ki so bili v veljavi v času vlaganja (do uveljavitve SPZ), lahko privedlo do sprememb na stvarnopravnem področju. Tudi vlaganje skupnega premoženja zakoncev v premoženje tretje osebe (premoženje toženčevega očeta) se je lahko odrazilo na stvarnopravnem področju.
Ker s skupnim premoženjem zakonca lahko razpolagata le skupaj (kot kolektiv), je utemeljena prepoved odsvojitve in obremenitve v sklepu določenega premoženja; ne zgolj deleža, ki ga tožnica uveljavlja.
V skladu s 23. členom ZPND sodišče izvrši denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Slednja lahko znaša največ do 10.000,00 EUR.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZPP člen 410.
spori iz družinskega razmerja - začasna sodna poravnava - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - pravica do stikov - obseg in način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - razgovor na centru - strokovna ocena - slika iz družinskega življenja - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - dokaz s sodnim izvedencem - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi
Ko pritožbeno sodišče presoja utemeljenost pritožbe, mora izhajati iz dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe, zato na pritožbene navedbe o tem, kaj se je zgodilo po izdaji izpodbijanega sklepa ne bo odgovarjalo.
Ogrožena bi otroka bila, če z nasprotno udeleženko stikov ne bi imela, ne pa, če se stiki, ki se že izvajajo, razširijo. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom.
Dejstvo, da sodišče ni odločilo točno tako, kot bi želela otroka, ne pomeni, da je njuno mnenje prezrlo. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo ne le njuno mnenje, pač pa mnenje izvedenke glede njunih želja.
Da je vsaka objava slike otroka v nasprotju z njegovo koristjo, ne drži. Ogroženost otrok zaradi objav njunih slik na družabnih omrežjih tako ni izkazana s stopnjo verjetnosti.
nujnost izdaje začasne odredbe - predlog za izdajo začasne odredbe - prešolanje učenca na drugo šolo - zavrnitev predloga - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - začasno omejevanje stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.
Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.
zvišanje preživnine - znižanje preživnine - sporno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.
ZPND člen 4, 5, 19, 22a, 22a/4. ZNP-1 člen 36, 36/3.
prepoved osebnih stikov - prepoved približevanja - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nujen postopek - zaščita žrtve - zahteva za preiskavo - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - načelo sorazmernosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev pritožbe
Dokazni standard utemeljenega suma v kazenskih zadevah zadostuje dokaznemu standardu verjetnosti v obravnavanem postopku po ZPND.
Podane so konkretizirane in specifične navedbe, ki v povezavi z oceno organov pregona vzpostavljajo dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja pogojev za izrek ukrepov, ki naj začasno zaščitijo mld. A. A. pred morebitno ponovno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve o stikih - skupno starševstvo
Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage določb 138., 139. in 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Sodišče druge stopnje pri tem zgolj dodaja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med bivšimi zakonci, niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu.
DZ člen 135, 136, 137, 189, 197. ZZVZZ člen 23, 23-1, 23-2, 23-3.
zahtevek na zvišanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - obvezno zdravstveno zavarovanje - povrnitev potnih stroškov - možnost zaposlitve - korist mladoletnega otroka
Predlagatelj kot oče mladoletnih otrok bi se moral in mogel zavedati svojih starševskih dolžnosti, še posebej glede na to, da je zdrav in delovno sposoben ter narediti vse kar je potrebno v korist otrok.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - skupno bivanje - skupno gospodinjstvo - življenjska in ekonomska skupnost
Eden od ključnih elementov zunajzakonske skupnosti je skupno bivanje oziroma skupno življenje, ki je moralo, če naj se prizna dedna pravica, obstajati do smrti enega od partnerjev. Tožnica (vsaj) pet let pred zapustnikovo smrtjo z njim ni živela v skupnem gospodinjstvu. Stiki med tožnico in zapustnikom med njegovo boleznijo in tik pred smrtjo ne zadostujejo za zaključek o skupnem bivanju. Odločilno ni niti tožničino doživljanje odnosa z zapustnikom. Zapustnik in tožnica nista živela v ekonomski skupnosti in v očeh okolja nista veljala za življenjska sopotnika.
sprememba ureditve stikov - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava - spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - nesreča - primernost staršev - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - otrok s posebnimi potrebami - prava volja otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let
Iz celotnega spisa in tudi pritožbe je razbrati, da predlagateljica očetu pripisuje odgovornost za nezgodo sina in da prav na tem dogodku v veliki meri gradi svojo tezo o očetovi neprimernosti za stike z otroki in njihovi domnevni ogroženosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo in temu mnenju se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, da je šlo za enkratni dogodek v preteklosti, ki sam po sebi še ne more dokazovati, da oče ne bi bil primeren za vzgojo oziroma stike z otroki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko se ni spuščalo v vprašanja v zvezi z odgovornostjo za to nezgodo in ko ni dopustilo razprave glede načina in vzrokov za razpad zunajzakonske skupnosti ter glede nasilja nad predlagateljico (kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje pritožba), saj predmet tega postopka ni presoja, kdo je odgovoren za nezgodo in kaj se je dogajalo med udeležencema postopka, temveč vprašanje, ali so se v času od določitve stikov (januarja 2020) okoliščine pri otrocih in/ali starših oziroma koristi otrok tako spremenile, da terjajo poseg v s poravnavo dogovorjeni režim stikov.
V nepravdnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih otrok, je zelo pomembno, da se sliši mnenje otrok, kolikor so ga otroci sposobni izraziti (primerjaj 96. člen ZNP-1). Zakon ne določa starostne meje, kdaj se šteje, da je otrok sposoben izraziti svoje mnenje, starost 15 let pa določa kot mejo, ko ima otrok (če to želi) pravico tudi aktivno sodelovati v postopku (drugi odstavek 45. člena ZNP-1).
Evidentno je, da 15 let star fant, ki lahko uspešno zaključi osmi razred osnovne šole (pa četudi z nekaj učne pomoči in prilagoditve), ni na ravni štiri- do petletnega otroka in je tudi zmožen izraziti svojo voljo in mnenje brez tuje pomoči. Pritožnica z obširnimi navedbami, da naj B. ne bi bil sposoben sam izraziti svoje volje in želja o stikih z očetom, diskriminira in neutemeljeno invalidizira lastnega otroka. Pri tem se pritožnica tudi logično zapleta: tako na primer v pritožbi obširno navaja, da ne CSD ne sodišče naj ne bi bila sposobna opraviti razgovora s tako hudo poškodovano osebo, hkrati pa se sklicuje na to, da je s svojo izjavo sodišču prenesla »pravo voljo« B. (peti odstavek na drugi strani pritožbe); pritožnica ni po izobrazbi ne nevrologinja ne pedopsihiatrinja ne druga medicinska strokovnjakinja, temveč pravnica – enako kot razpravljajoča sodnica. Ni jasno, na čem pritožnica gradi svoje prepričanje, da je ona sposobna ugotoviti in prenesti pravo voljo »tako hudo poškodovane osebe,« hkrati pa to zmožnost odreka tako sodišču kot strokovnjakom centra za socialno delo.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZIZ člen 9, 46, 46/1, 226, 238f. ZNP-1 člen 108.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - višina denarne kazni - pravica do osebnih stikov z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063539
ZNP-1 člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja razvezanih zakoncev - prekinitev nepravdnega postopka - premično skupno premoženje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sporno dejansko vprašanje - napotitveni sklep - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Nasprotni udeleženec je res zatrjeval, da je vozilo njegovo posebno premoženje, vendar tega ni izkazal. Sodišče bi zato njega moralo napotiti na pravdo glede tega vozila.
Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalega premičnega premoženja med udeležencema sporno, zato je odločitev, da se predlagateljico napoti na pravdni postopek tudi glede teh ostalih premičnin, preuranjena. V tem delu je zato sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede teh premičnin bo moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in kaj je med udeležencema sporno in ali je napotitev na pravdni postopek v tem delu sploh potrebna. V primeru ponovne napotitve na pravdni postopek v tem delu pa bo moralo sodišče tudi o tem navesti razloge o odločilnih dejstvih.
Pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.