Upoštevaje, da sta vsaj v začetku postopka (predhodno svetovanje na CSD) udeleženca bila soglasna, da stalno prebivališče otrok ostane na naslovu predlagatelja, pošta pa se za otroke vroča na naslov matere, sodišče druge stopnje ne vidi tehtnih razlogov, za spreminjanje slednjega, zato je v tem delu (glede stalnega prebivališča otrok) sklep sodišča prve stopnje spremenilo.
Od staršev se namreč pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka.
Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za absolutizacijo načela otrokove koristi, saj je potrebno pri presoji o potencialnih pridobitnih zmožnostih upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo in ima svoje vsebinske meje, ki so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.
Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga lahko po 268. členu DZ postavi tudi sodišče, pri čemer je to lahko tudi pristojni CSD. Izbiro mora opraviti upoštevajoč konkretne okoliščine zadeve, glede na predmet zahtevanega sodnega varstva in strokovno znanje, ki je (oz. bo) potrebno, da se bodo pravice in pravne koristi stranke kakovostno zavarovale.
Nasprotnima udeležencema z izpodbijano začasno odredbo ni bila priznana nikakršna pravica in ker se v izjavi, s katero sta nasprotovala umiku predloga, nista sklicevala na kršitev njunih pravic, ki bi izvirale iz izdane začasne odredbe, sodišče ni imelo podlage, da o vloženem ugovoru odloča vsebinsko, ampak bi moralo umik predloga vzeti na znanje in začasno odredbo skladno z določilom drugega odstavka 25. člena ZNP-1 razveljaviti.