• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSM Sklep III Cp 776/2023
    19.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00071236
    DZ člen 151. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20. ZPP člen 70, 70/6, 71, 71/2, 74, 74/,1.
    pravica do izjave - izostanek stranke z naroka - izvedba naroka - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - razgovor z otrokom
    Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je bil na narok pravilno vabljen in se naroka ni udeležil.
  • 982.
    VSC Sklep I Cp 383/2023
    18.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00072575
    DZ člen 157, 182. ZPP člen 5.
    pravica do izjave - seznanitev z izvedenskim mnenjem
    Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.
  • 983.
    VSM Sklep III Cp 764/2023
    17.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00071068
    ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
    začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo

    Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.

  • 984.
    VSL Sklep IV Cp 1716/2023
    16.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070728
    ZNP-1 člen 96, 96/6. DZ člen 269, 269/1.
    družinski postopek - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let - konfliktnost med starši - stopnja konflikta - navzkrižje koristi staršev in otrok
    Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.
  • 985.
    VSL Sklep IV Cp 1731/2023
    13.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070367
    DZ člen 158, 161, 174, 174/1.
    začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - vzgoja in varstvo otroka - ukrep trajnejše narave - zaslišanje staršev - določitev stikov - preuranjena odločitev - pravica do izjave - dokaz s sodnim izvedencem - dokazni standard verjetnosti - kolizijski skrbnik - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka
    S tem, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem roditelja, ki mu odvzema otroka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tako drastičnem posegu v družinsko življenje je zaslišanje roditelja, pri katerem je otrok v vzgoji in varstvu, sine qua non, če ne gre za flagrantne situacije, ki terjajo nujen odvzem, za kar v konkretnem primeru ne gre. Nasprotno, sodišče je pred odločitvijo o odvzemu opravilo kar dva naroka, in na oba je oče pristopil.

    Roditelji imajo pravico svoje otroke vzgajati v skladu s svojimi prepričanji, četudi so nenavadna, nekonvencionalna in za otroka z vidika splošnega razumevanja morda niso optimalna.
  • 986.
    VSL Sklep IV Cp 1637/2023
    12.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00070841
    DZ člen 141, 141/1, 141/2.
    sklep o izreku denarne kazni - kršitev začasne odredbe - onemogočanje stikov z očetom - prepričljiva dokazna ocena - namen denarne kazni - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - primerna višina denarne kazni
    Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom, zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Višina je primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni.
  • 987.
    VSL Sklep IV Cp 1715/2023
    12.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071022
    ZPND člen 3, 3/3, 3/6, 3/8, 4, 19.
    načelo kontradiktornosti postopka - kontradiktoren postopek - pravica do izjave - opredelitev nasilja v družini - zaščita žrtve - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - začasni ukrepi - izvrševanje stikov - stopnja verjetnosti - ugovor nasprotnega udeleženca - ocena ogroženosti - oblike nasilja - spravljanje v podrejen položaj - ekonomsko nasilje - fizično nasilje - spolno nasilje - zalezovanje - posebno varstvo in skrb
    Podlaga za izrek začasnih ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali ji prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice. Glede na naravo postopka, s ciljem hitre in učinkovite zaščite žrtve, je zahtevana stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja kot pri meritornih odločitvah. Udeleženca morata zatrjevana dejstva dokazati s stopnjo verjetnosti, ta dokazni standard pa je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti njemu. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je predlagateljicama v danem primeru to uspelo. Nasprotni udeleženec namreč v ugovornem postopku ni prepričljivo ovrgel dejstev, na katerih je temeljil sklep o izrečenih ukrepih. Pri tem za izrek ukrepov ni potrebno, da so izkazane vse zatrjevane vrste nasilja, temveč zadošča obstoj katerekoli oblike, ki žrtev ogroža.
  • 988.
    VSM Sklep III Cp 770/2023
    12.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00071371
    DZ člen 161, 163, 163/2.
    začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
    Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).

    Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
  • 989.
    VSK Sklep IV Cp 451/2023
    11.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSK00072595
    DZ člen 161, 162, 174, 174/1.
    začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
    S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja oziroma neizvrševanja starševske skrbi visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je sodišče prve stopnje celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Povsem sprejemljiv je zaključek, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A.
  • 990.
    VSL Sklep II Cp 851/2023
    11.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00071238
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. DZ člen 65, 66, 67, 74, 74/1, 77, 77/1, 83, 83/1, 83/3.
    zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - davčni dolg - konkretno ravnanje stranke
    Presoja sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ima podlago v ugotovitvah, da toženca bremeni visok davčni dolg, ki ga glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje ni sposoben plačati, in da lahko toženka kot formalna lastnica spornega premoženja z njim pravno veljavno razpolaga. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da tožnica ni podala navedb, iz katerih bi izhajala konkretna nevarnost, da bo toženka razpolagala s premoženjem. ZIZ ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, upnik mora zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Četudi torej drži, da mora biti za obstoj objektivne nevarnosti zatrjevano in izkazano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik razpolagal s premoženjem, tožnici ni bilo treba zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja toženke (ali koga tretjega), usmerjenega v razpolaganje s premoženjem. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre zgolj za hipotetično sklicevanje na možnost razpolaganja – izdana začasna odredba ne temelji izključno na dejstvu (toženkinega) lastništva. Objektivno nevarnost konkretizira preplet okoliščin, in sicer, da je toženec davčni dolžnik, brez dohodkov in premoženja, da je toženka - njegova zunajzakonska partnerka, lastnica premoženja, za katerega je verjetno izkazano, da je njuno skupno premoženje, in da je v pravnem prometu ustvarjen vtis, da lahko s premoženjem samostojno razpolaga. Če bi se to med pravdo dejansko zgodilo, bi predmetna pravda pravzaprav izgubila smisel.
  • 991.
    VSL Sodba I Cp 1072/2022
    11.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00072605
    DZ člen 74.
    ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - načelo enotnosti skupnega premoženja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek zakoncev - posebno premoženje zakonca
    Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev pri vseh predmetih skupnega premoženja. Vložek posebnega premoženja v pridobitev skupnega premoženja ne more biti razlog za odstop od navedenega načela, ne glede na velikost ali pomembnost posebnega vložka; vpliva lahko na velikost deležev pri skupnem premoženju kot celoti, ne pa na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je dejstvo, da sta pravdni stranki za nakup nepremičnine v k. o. 001 namenili kupnino od toženčevih nepremičnin v k. o. 002, upoštevalo pri ugotovitvi višjega toženčevega deleža na skupnem premoženju, glede nepremičnin v k. o. 001 pa pravilno zaključilo, da so glede na čas njihove pridobitve in dejstvo, da je bil ostanek kupnine plačan s kreditom, skupno premoženje pravdnih strank.
  • 992.
    VSL Sodba I Cp 330/2022
    11.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071508
    DZ člen 67, 68, 74, 77.
    ugotovitev obsega skupnega premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
    Kot že rečeno je bil večinski del vlaganj v toženčevo etažo izvršen že do vselitve v stanovanje v oktobru 1989, glede na ugotovljena dejstva pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta bila prispevka pravdnih strank v sklopu teh vlaganj enaka. Določitev deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija, ampak gre za oceno vseh oblik prispevka zakoncev. Tožnica je ves čas skupnosti skrbela za dom in gospodinjstvo, po njunem rojstvu tudi za otroka, ta skrb pa je bila po toženčevi zaposlitvi v Avstriji praktično v celoti na njenih ramenih, saj je bil toženec odsoten cele dneve, med dveletnim delom na Dunaju pa je domov prihajal le ob vikendih, včasih zgolj vsakih 14 dni. V tem pogledu je bil torej tožničin prispevek neprimerljivo višji od toženčevega. Glede na vse relevantne okoliščine pritožbeno sodišče ocenjuje, da v prispevkih pravdnih strank ni bistvenih razlik, ki bi utemeljevale določitev različnih deležev na njunem skupnem premoženju, kar pomeni, da sta njuna deleža enaka.
  • 993.
    VSM Sklep III Cp 758/2023
    10.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00070472
    ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 21/1, 22d. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 48, 48/2, 96.
    ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - vpogled v zapisnik

    Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.
    Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.

  • 994.
    VSL Sklep IV Cp 937/2023
    6.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00071233
    DZ člen 142. ZNP-1 člen 108.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - pogostost stikov - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
    Dokazni postopek je pokazal, da je stari oče stike z deklicama vzpostavil po tem, ko je bil uveden postopek za odvzem otrok staršema. Od devetih predvidenih stikov pod nadzorom Centra za socialno delo se je udeležil le treh, zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj bi morali stiki med starim očetom in otroci potekati dvakrat mesečno glede na to, da deklici z dedkom nikoli nista živeli in z njim, razen dveh stikov pod nadzorom Centra za socialno delo, druge povezave ni bilo. Iz obnašanja deklet na stiku pa je bilo zaznati, da se starega očeta bojita, kar ne kaže na navezanost na starega očeta.
  • 995.
    VSL Sklep IV Cp 693/2023
    6.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075659
    URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. DZ člen 153, 156, 157, 160, 160/1, 160/2, 170, 173, 182. ZPP člen 348, 348/3, 348/6. ZNP-1 člen 43, 98, 98/1.
    začasna odredba o stikih - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odtujevanje otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izvedensko mnenje - Center za socialno delo (CSD) - načrt pomoči družini in otroku - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov z otrokom - ukinitev stikov z otrokom - popolna pritožba - pritožbena obravnava - izključitev javnosti glavne obravnave
    CSD sodeluje v teh postopkih kot specifični pomočnik sodišča, ki zanj opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in v skladu s pravili svoje stroke poda mnenje o koristi otroka. Njegova naloga v postopku je torej v bistvenem primerljiva z izvedenčevo. Za morebitno dopolnitev mnenja je bilo treba, da je bila strokovna delavka CSD seznanjena z navedbami staršev in njunimi izpovedbami, podanimi na pritožbeni obravnavi. Z njeno navzočnostjo zato ni bila kršena tajnost postopka.

    V procesnem gradivu ni izjave nasprotnega udeleženca, ki bi jo bilo mogoče ovrednotiti kot pripoznavo utemeljenosti predloga za ukinitev stikov ali kot priznanje odločilnih dejstev (ki bi utemeljevala izrek ukrepa).
  • 996.
    VSL Sklep IV Cp 1554/2023
    5.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00074694
    ZIZ člen 15, 270. ZPP člen 163, 163/4.
    postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - preživnina - stroški preživljanja - nujni strošek za preživljanje - potrebe mladoletnega otroka - delna ugoditev predlogu - zadostno zavarovanje - pravni interes za pritožbo - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
    Tudi ob upoštevanju dejstva, da prodaja solastniškega deleža in prodaja stanovanja v izvršbi dosega nižjo ceno kot običajno, konkretna začasna odredba nudi zadostno in učinkovito zavarovanje tudi v primeru več let trajajočega postopka, pa tudi v primeru morebitne povečane inflacije.

    Stroški nastali ob odločanju v zvezi z začasno odredbo predstavljajo del stroškov, ki so odvisni od končnega uspeha strank v postopku.
  • 997.
    VSC Sklep I Cp 346/2023
    4.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00072885
    DZ člen 157, 159, 161, 162. ZNP-1 člen 6, 7, 100. ZSV člen 81.
    začasna odredba - stiki pod nadzorom
    Sodišče prve stopnje se je v okviru odločitve, da stiki potekajo v prostorih CSD Celje in pod nadzorom njihovega strokovnega delavca, opredelilo le z vidika ustreznosti stikov v razmerju do staršev, katerih možnosti za njihovo izvajanje je ugotavljalo, ne pa tudi z vidika koristi otroka. Ker se ni opredelilo, v čem je za otroka korist izvajanja stikov, ki je časovno in krajevno oddaljeno od kraja, kjer otrok skupaj z materjo sedaj biva, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

    Otrokova korist je vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov pod nadzorom, zato mora biti odločitev sodišča, še posebno, če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti, obrazložena.
  • 998.
    VSC Sklep I Cp 339/2023
    4.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00072854
    ZNP-1 člen 60. DZ člen 157, 157/2, 159, 161, 162, 171. Sodni red člen 105, 107.
    presoja dejanskega stanja - ogroženost otroka - izvirnik - začasna odredba - omejitev starševske skrbi

    Če pritožnika z navedbami, da se izpodbijani sklep opira na neobstoječa dejstva ter na neresnične in nedovoljene dokaze, česar sicer ne konkretizirata, izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče, za odločanje katerega je pomembna presoja dejanskega stanja v času izdane odredbe, pojasnjuje, da je dokazna ocena, za katero zadošča dokazni standard verjetnosti zadostila že navedenemu dokaznemu standardu.

  • 999.
    VSL Sklep IV Cp 816/2023
    4.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070370
    DZ člen 197, 197/2.
    preživnina za otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - epidemija - turizem - omejitve pri delu - bolniška odsotnost - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sporno dejansko stanje - dejanske okoliščine
    Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane z vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže, da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.
  • 1000.
    VSL Sklep IV Cp 486/2023
    4.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071152
    DZ člen 189.
    razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - razporeditev preživninskega bremena
    Dejstvo je, da je sodišče ugotovilo, da imata oba udeleženca primerljive dohodke in skupno premoženje večje vrednosti, da sta oba mlada in pridobitno sposobna, da so otroci zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici, da ima nasprotni udeleženec redne in pogoste stike z otroci ter da ima predlagateljica kreditno obveznost, ki je namenjena reševanju stanovanjskega problema. Upoštevajoč, da je breme vzgoje in varstva vseeno bolj na predlagateljici, saj kljub pogostim stikom, le-ti niso polovični, in pa njeno kreditno obveznost, je preživninsko breme določilo v razmerju 55%, ki ga nosi nasprotni udeleženec in 45%, ki jih nosi predlagateljica.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50