ZZZDR člen 78, 123, 129, 129a, 131c. ZPP člen 414.
stiki - višina preživnine - razveza zakonske zveze
Po neizpodbijani odločitvi v točki I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje je skupna mladoletna hči B. B. zaupana v varstvo in vzgojo materi, zato z očetom v skladu z določbo tretjega odstavka 78. člena ZZZDr obdrži stike. V5. alineji točke III sodbe sodišča prve stopnje je nepravilno opredeljen čas poletnih počitnic kot čas, v katerem preživlja otrok z materjo stike, saj je zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo in materi, stike pa ima torej le z očetom.
Sledilo je njuni izpovedbi glede višine mesečnih zaslužkov in sledilo je njuni izpovedbi glede dejstev o višini njunih lastnih stroškov preživljanja in stroškov bivanja, te stroške je za obe pravdni stranki ugotovilo na enaki dokazni podlagi. Zato je neutemeljena pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje te stroške preverjati in ugotoviti njihovo resničnost na podlagi računov. Prav tako je neutemeljena pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo glede dohodkov tožnice opraviti uradne poizvedbe, saj je glede dohodkov obeh pravdnih strank, kot je povedano že zgoraj, pravdnima strankama verjelo.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki v korist otroka - način izvrševanja stikov
Stiki niso določeni preobsežno. Ni verjetno ugotovljeno, da bi oče sina ogrožal. Tudi pritožba govori le o tem, da stiki niso izpolnjujoči, kar pa ni ogrožanje otroka. Zato 8 oz. 5 ur stikov na teden med sinom in očetom za 13 letnega dečka nikakor ne more biti "preveč obremenjujoče". Vsekakor je pomembno, da so stiki tudi kvalitetni, vendar presega odločanje sodišča, kaj naj bi v času stikov otrok in roditelj dejansko počela. Pomembno je, da stiki obstajajo in da niso preveč omejeni, saj le tako omogočajo vzpostavitev občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja ter s tem otrokovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056928
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 190. ZNP-1 člen 55, 93, 93/2.
varstvo in vzgoja otroka - sprememba ureditve stikov - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - preživnina - znižanje preživnine - prosti preudarek - stroški preživljanja - spremenjene razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - selitev v tujino - študij v tujini - finančni položaj - stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku
Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.
Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.
Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055733
ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 190, 193. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izpodbojna zakonska domneva - domneva o enakih deležih zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - večji prispevek enega zakonca - izračun deležev - metodološki napotek - sredstva za preživljanje - prirast - gradnja - verzijski zahtevek - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - izguba soposesti
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času trajanja njune življenjske in ekonomske skupnosti.
Graditelj mora svoj zahtevek uveljavljati proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine v času, ko je bila gradnja končana, ta je bil namreč z njo obogaten. V primeru prenosa lastninske pravice graditelj proti pridobitelju nima verzijskega zahtevka, še vedno pa ga lahko uveljavlja proti prejšnjemu lastniku, saj njegova obogatitev še vedno obstaja.
pravice in dolžnosti staršev - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - starševska skrb - konfliktnost med starši - ocena izvedeniškega mnenja
Udeleženca pomembnih nesoglasij glede vzgoje in varstva hčerke niti nista zatrjevala. Izkazala sta sposobnost za starševsko sodelovanje oz. za uspešno paralelno starševsko skrb. Zato pritožbeno sodišče sprejema prepričljive razloge za dekličino skupno varstvo in vzgojo. Drugačna odločitev bi le še poglobila nesoglasja med staršema, kot pravilno ugotavlja sodišče.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - režim izvajanja stikov
Res je, da sta starša glede stikov enakopravna, kar pa ne pomeni (in zakon tega ne določa), da sta vselej upravičena do popolnoma enak(ovredn)ega obsega stikov. Bistvena in prednostna je otrokova korist, tej se mora prilagoditi tudi načelna pravica staršev do stikov z otrokom. Zato pritožbeno izpostavljena okoliščina, da starša nimata povsem enakega obsega stikov, še ne pomeni, da stiki niso določeni pravilno in v največjo korist otrok.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055453
ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1. SPZ člen 20, 20/1, 59, 59/1, 72, 72/1, 72/2, 101. OZ člen 190. ZNP-1 člen 154, 155.
skupna lastnina - skupno premoženje - neupravičena obogatitev - delitev skupnega premoženja - varstvo skupne lastnine - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - plodovi nepremičnega premoženja - ureditev razmerja med skupnimi lastniki - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - delitev skupnega premoženja - vmesna sodba na drugi stopnji - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse
Pravica nekaj zahtevati pomeni pravico oziroma upravičenje do tega, ne pa načina uveljavljanja te pravice. Poglavitno je, da je pravno varstvo zagotovljeno, ki mora biti učinkovito, ker v nasprotnem ne moremo govoriti o pravici. Če torej pravo zagotavlja tožnici pravno varstvo v nepravdnem postopku, v katerem lahko učinkovito zavaruje pravice do plačila dela najemnine za preteklo obdobje, potem je morda sprejemljiva teza sodišča prve stopnje, da ni upravičena do pravnega varstva iz naslova neupravičene obogatitve v pravdnem postopku, posebej glede na okoliščino, da gre za ureditev razmerij med skupnima lastnikoma, v nasprotnem pa sodišče prve stopnje dejansko ni odločalo o pravici tožnice do pravnega varstva iz naslova neupravičene obogatitve in posledično je izostala vsebinska odločitev o tej njeni pravici.
Razvoj prava, kot ga je začrtala novejša sodna praksa, v kateri se poudarja ustavni pomen lastninske pravice in s tem, zahteva po učinkovitem pravnem varstvu te pravice, po mnenju pritožbenega sodišča terja v okviru veljavnih predpisov širši spekter možnosti uveljavljanja pravovarstvenih zahtevkov v zvezi z nedopustnimi posegi enega od zakoncev v lastninsko pravico oziroma upravičenja drugega zakonca, ki ima temelje v skupnem premoženju, kar velja (tudi) za primere, ko nekdanji zakonec preprečuje drugemu nekdanjemu zakoncu uporabo civilnih plodov, ki jih daje stvar iz skupnega premoženja, po razpadu življenjske skupnosti.
Tožnica bi torej lahko v nepravdnem postopku uveljavila pravovarstvo v zvezi z (bodočo) ureditvijo delitve civilnih plodov. Odločitev nepravdnega sodišča glede delitve plodov bi veljala za čas od vložitve predloga oziroma od izdaje sklepa. Vendar tožnica takega (bodočega) pravnega varstva v nepravdnem postopku ne uveljavlja. Pravno varstvo uveljavlja v pravdnem postopku, kjer zahteva, da ji toženec plača del najemnin, ki jih je brez pravne podlage in kljub njenim pozivom zadržal, in s tem bil brez pravnega temelja obogaten na „škodo“ tožnice. Že iz teh razlogov ni mogoče zastopali teze, da je tožničin tožbeni zahtevek izvzet iz pravnega varstva v pravdnem postopku, ker ima tožnica zagotovljeno (učinkovito) pravno varstvo v nepravdnem postopku.
Tožnica je upravičena do opisanega pravovarstva, kot ga uveljavlja, ker s tožencem ni sklenila dogovora, na podlagi katerega bi le tožencu pripadale najemnine iz naslova oddajanja poslovnih prostorov oziroma bi iz njenih ravnanj izhajalo, da soglaša s takim režimom, s tem, da tudi toženčeva ravnanja kažejo, da je vedel, da tožnica takega režima ne sprejema, tožnica pa je tudi pozivala toženca, da ji prepusti del najemnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055807
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 18, 18/2.
krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - prebivališče otroka - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - posebna krajevna pristojnost - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba krajevne pristojnosti po vložitvi tožbe
Nasprotna udeleženka in otroci imajo prijavljeno stalno bivališče na območju sodišča prve stopnje, zato je podana krajevna pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 in prvega odstavka 13. člena ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1. Upnik v predlogu trdi, da B. B. in A. A. že bivata pri njem od 20. 2. 2022. To dejstvo potrjuje s stopnjo verjetnosti elektronsko sporočilo CSD in zapisnik CSD. Iz teh listin izhaja, da se nasprotna udeleženka strinja, da se B. B. dodeli v varstvo in vzgojo upniku, iz poročila CSD pa je moč tudi smiselno razbrati, da A. A. biva pri upniku. Tudi druge listine, npr. Obvestilo o predkazenskem postopku Policijske uprave Novo mesto, ne potrjujejo teze sodišča prve stopnje, da bo sodišče iz območja, kjer ima nasprotna udeleženka začasno bivališče oziroma so imeli (imajo) otroci začasno bivališče, lahko lažje izvedlo postopek oziroma da bi bilo takšno postopanje v interesu otrok na podlagi 6. člena ZNP-1. Prav nasprotno. Vložen je predlog za začasno odredbe, v katerem se zatrjuje huda ogroženost otrok, predloženi so tudi dokazi, zato je naloga sodišča, da takoj ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so otroci ogroženi iz razlogov, ki jih navaja upnik, in če je temu tako, mora sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otrok takoj izdati začasno odredbo, s katero bo mogoče doseči začasno varstvo koristi otrok.
začasna odredba - delitev skupnega premoženja - poslovni delež kot skupno premoženje
S predlogom, da se nasprotni udeleženki kot družbenici in zakoniti zastopnici družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma, da se ji omejujejo pravice, ki jih ima kot družbenica in zakonita zastopnica v družbi, se dejansko posega v samo poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje strank postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054759
SPZ člen 24, 25, 26. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pridobitev (so)lastninske pravice - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nesklepčnost trditev - vlaganja v nepremičnino tretjega - soglasje lastnika za gradnjo - skupna gradnja - nova stvar - trditvena podlaga
Iz ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da določb o originarni pridobitvi lastninske pravice (24. do 26. člena ZTLR) ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je za gradnjo vedel in z njo soglašal. V takšnem primeru je govor lahko le o skupni graditvi, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastninske pravice.
skrbništvo - izbira skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - želje varovanca - korist varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054480
DZ člen 157, 157/2, 161. ZIZ člen 1. ZNP-1 člen 34, 100.
ogroženost otroka - začasna preživnina - začasna odredba v družinskih sporih - preživljanje mladoletnega otroka - otrokove potrebe - ogroženost otrokovega preživljanja - zmožnosti staršev - materialni položaj - plačevanje preživnine - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe
Ni sporno, da oba otroka dejansko živita z materjo, ki je brez zaposlitve in prejema socialno pomoč. Kljub temu, da je dolžnost vsakega roditelja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi preživljanje svojih otrok, navedeno poleg obveznosti materinega truda za pridobitev zaposlitve narekuje tudi obveznost očeta, da sedaj dejansko prispeva za nujno preživljanje otrok.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - lastno delo zavezanca - zvišanje preživnine
Glede na sedanje preživninske zmožnosti predlagateljice je jasno, da predlagateljica kljub z dosedanjo določeno začasno preživnino v višini 100 EUR mesečno in otroškim dodatkom ne zmore kriti nujnih potreb hčere, zaradi česar je nujno preživljanje hčere ogroženo. Poleg tega je nasprotni udeleženec sicer res še vedno uradno nezaposlen in prejema denarno socialno pomoč v višini 400 EUR, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljica s predloženimi SMS sporočili s stopnjo verjetnosti izkazala, da nasprotni udeleženec opravlja določeno delo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pritožbeno navedbo, da glede na to, da je nasprotni udeleženec zdravstveno popolnoma sposoben ter glede na splošno pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu, bi si nasprotni udeleženec lahko našel tudi redno zaposlitev, da bi v polni meri lahko prispeval k preživljanju hčere.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054568
DZ člen 157, 157/1, 161, 174, 174/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - začasen odvzem otroka - začasna odredba - predhodna odredba - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave
Do sedaj izvedeni dokazni postopek daje dovolj podlage za zaključek, da starša ne zagotavljata pogojev za normalni fizični in psihični razvoj obeh otrok.
Sodišče je pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00056942
DZ člen 203.. ZNP-1 člen 94.. ZPP člen 300, 300/3.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - spremenjene razmere - izdaja nove odločbe - razdružitev pravd - postopek predhodnega svetovanja - vsebina predloga
DZ je v 203. členu določil, da je predhodno svetovanje treba opraviti tudi v primeru, ko se predlaga izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji, kot tudi nova odločba o preživljanju otroka, kar izhaja iz zavedanja, da so družinska razmerja podvržena spremembam, spremenijo se okoliščine, ki lahko vodijo do različnih pravnih razmerij med starši in otroki, kot so na primer selitev in podobno. Po presoji pritožbenega sodišča je ob tem treba upoštevati specifiko konkretne zadeve: v osnovni zadevi je določena izvedenka podala izvid in mnenje, teče pa postopek v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo, glede stikov in plačila preživnine glede treh otrok. Odločitve sodišča bodo medsebojno povezane, upoštevaje celotno družinsko situacijo. Ni torej ne z vidika koristi otrok kot temeljnega vodila v tem postopku in ne z vidika ekonomičnosti na mestu razdružitev zadev, zato tudi zahteva za predhodno svetovanje (ko je glede podobnih vprašanj izvedenka nedavno podala mnenje) ni skladna s cilji in namenom zakona.
ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 123, 123/1, 123/2. DZ člen 290, 290/1.
razmerja med starši in otroki - stiki otroka - varstvo koristi otroka - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - pridobitna sposobnost - razporeditev preživninskega bremena - dejansko stanje
Sodišče pri upoštevanju preživninskih zmožnosti ne upošteva le dejanskega premoženjskega stanja, temveč tudi premoženjsko stanje, ki bi ga vsak od staršev, realno gledano, lahko zagotavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00054741
ZPP člen 343, 346. ZNP-1 člen 42.
pritožba - pravni interes - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.
skupno premoženje zakoncev - nedopustnost izvršbe - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - izogibanje plačilu davčnega dolga
Toženka je bila tista, ki je zatrjevala, da ima premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in za katerega posledično velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, drugačno pravno naravo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala zatrjevati, da je bil sporni čoln pridobljen bodisi neodplačno bodisi iz sredstev, ki ne izvirajo iz dela (ali iz drugega skupnega premoženja). Nasprotovati bi morala dejstvenim predpostavkam, na katerih temelji pravna posledica iz 67. člena Družinskega zakonika.