zahteva za denacionalizacijo - vrnitev podržavljenega premoženja
Zahtevek je tisti sestavni del formalne zahteve, to je vloge, s katero je stranka zahtevala uvedbo denacionalizacijskega postopka, v katerem opredeli vrnitev katerega podržavljenega premoženja zahteva in v kakšni obliki. Zahtevek ne more nadomestiti vlogi predložena listina, na kateri zahtevek sicer temelji (odločba o podržavljenju), ali druga dokazna listina (zemljiškoknjižni izpiski).
Poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči ZKZ je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-266/98-72 z dne 28. 2. 2002 razveljavilo. Razveljavitev prične učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu. Skladno s posledicami, ki jih določa 44. člen ZUstS, se izpodbijana odločba na razveljavljene določbe ne more opirati. Tožena stranka bo morala ob odločanju o pritožbi upoštevati določbe ZKZ-B.
Po presoji sodišča pa zgolj zatrjevana materialna škoda, ne predstavlja hujših škodljivih posledic. Materialno škodo bo možno v primeru, kolikor jima tovrstna škoda dejansko nastaja, zahtevati in dobiti povrnjeno od povzročitelja. Nastanek hujših škodljivih posledic po presoji sodišča ni mogoče utemeljevati z nastankom materialne škode, zato ni nobene potrebe, da bi sodišče posegalo v sporno pravno razmerje z izdajo začasne odredbe.
Turistična taksa, ki je navedena na izdanih računih, ni del cene zaračunane nastanitve in ne gre za prihodek tožnika, temveč se v skladu z določbami ZPT turistična taksa pobira za račun občine.
V osnovo za dohodnino je vštet dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ki ni bila dokončna, kar pa tudi ni bilo treba glede na 2. odstavek 89. člena ZDoh, po katerem zavezanci za davke iz dejavnosti v napovedi za dohodnino navedejo vse podatke, potrebne za odmero dohodnine, razen dobička, ki ga ugotovi davčni organ in pri tem upošteva dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti (črtana je beseda dokončno), kar pomeni, da je davčni organ pravilno upošteval dobiček, ki je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.
Le dosledno v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZUP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, take pravne posledice, kot jih ZUP določa v 4. odstavku 87. člena, namreč da po izteku 15-dnevnega roka za prevzem velja vročitev spisa za opravljeno, če naslovnik spisa ne bo dvignil. To pomeni, da se mora ob dejstvu, da pisanja naslovniku osebno ni mogoče vročiti (če ni ugotovljeno, da bi bil odsoten), pisanje vrniti na pošto njegovega prebivališča, v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja oziroma na drugem primernem mestu pa mu je treba pustiti sporočilo o tem, da se spis nahaja na pošti ter da ga mora tam prevzeti v 15 dneh, tudi z opozorilom na pravne posledice iz 4. odstavka 87. člena ZUP. Po presoji sodišča je treba zakonski določbi 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP razlagati z uporabo temeljnega načela upravnega postopka o varstvu pravic strank iz 7. člena ZUP. Pravice naslovnika so ustrezno varovane le tedaj, če je na pravne posledice, ki nastopijo po samem zakonu, ustrezno vnaprej opozorjen in le na ta način je ustrezno zagotovljeno, da njegova nevednost in neukost nista v škodo njegovih pravic. Namen temeljnih načel je prav v tem, da so vodilo in pomoč pri razlagi in uporabi pravil postopka. To pa pomeni, da mora biti naslovnik obveščen, da bo po preteku petnajstdnevnega roka za prevzem spisa vročitev veljala za opravljeno. Po presoji sodišča se le tako opravljena vročitev pisanja, ki ga naslovnik v odrejenem roku ne prevzame, lahko šteje za opravljeno po samem zakonu.
ocena davčne osnove - davek od dobička pravnih oseb
Zaradi ugotovitve, da je tožnik izdajal dvojne račune in v njih prikazoval različne prodajne cene ter na ta način v svojih poslovnih knjigah izkazal popuste oz. nižjo ceno vozil in s tem posledično nižje prihodke od prodaje vozil, njegove poslovne knjige ne odražajo dejanskega stanja in gre za upravičen sum glede vsebinske pravilnosti poslovnih knjig (4. alinea 1. odstavka 39. člena ZDavP). Zato je tožena stranka višino njegovih prihodkov upravičeno ugotavljala z oceno, pri tem pa upoštevala razpoložljive podatke, ki jih je zbrala v ugotovitvenem postopku (vhodni in izhodni računi ekskluzivnega prodajalca vozil s primerjavo nabavne vrednosti vozil s prodajno ceno vozil brez prometnega davka) ter ob ugotovitvi razlike med nabavno vrednostjo vozil z odvisnimi stroški od prodajne vrednosti (brez prometnega davka) ocenila, da so za to razliko prenizko izkazani prihodki od prodaje vozil, saj bi prihodki od prodaje vozil morali biti enaki nabavni vrednosti vozil skupaj z odvisnimi stroški.