dostop do informacij javnega značaja - avtorska pogodba - javna služba - javni zavod - javni uslužbenec - podatki o porabi javnih sredstev - visokošolski zavod
Organ, na katerem je bilo v upravnem postopku trditveno in dokazno breme, s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili ni uspel izkazati glede vseh (preostalih) zahtevanih pogodb, da je drugo (tržno) dejavnost izvajal tako, da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo posrednih stroškov. Niso utemeljeni ugovori tožnice, da bi tako ali tako nastali stroški tudi pri izvajanju zgolj dejavnosti javne službe, kakor tudi ne, da tržna dejavnost načeloma ne povzroča dodatnih stroškov. Višina posrednih stroškov za vsak posamezen projekt je urejena v Pravilniku, pri čemer je njihov odstotek, ki mora biti odveden, da so ti pokriti, različen za različne vrste projektov.
Če ima organ na takšen način organiziran svoj delovni proces, da ne uspe izkazati, da z izvajanjem druge dejavnosti ni oviral izvajanja dejavnosti javne službe (torej ne le (pravočasne) oprave obveznosti, temveč tudi njihovo neoviranje), potem mora posledično pristati na to, da bodo lahko tudi informacije iz pogodb v zvezi z opravljanjem drugih dejavnosti predstavljale ravno zaradi izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ informacije javnega značaja.
GZ člen 30, 30/1, 30/2, 30/8, 40. ZVKD-1 člen 28, 29, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V zadevi ni sporno, da se predmetni kulturnovarstveni pogoji določajo zaradi gradnje, tj. hidravlične izboljšave kanalizacijskega omrežja in ureditve odprtih javnih površin. V skladu s petim odstavkom 29. člena ZVKD-1 lahko prvostopenjski upravni organ s kulturnovarstvenimi pogoji kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja določi obveznost oprave predhodnih raziskav, kar je tudi predmet v obravnavanem primeru. V skladu z osmim odstavkom 30. člena GZ pa projektni in drugi pogoji niso upravni akti.
zemljiški kataster - ureditev meje - parcelacija - zavrnitev zahteve
Besedilo tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno določa, da se parcelacija opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku le, če tak sodni postopek teče in če se konča z meritorno odločitvijo sodišča o ureditvi mej. To namreč izhaja tako iz prvega stavka navedenega odstavka, ki govori o uvedbi sodnega postopka in torej predpostavlja odprt sodni postopek urejanja meje, kakor tudi iz drugega in tretjega stavka, ki določata, da se dokončna meja v zemljiški kataster vpiše po meritornem zaključku sodnega postopka urejanja meje. Po presoji sodišča iz tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno izhaja, da namen ureditve po tej določbi ni v tem, da se parcelacija izvede, ne da bi bila meja urejena, temveč le omogoča, da se parcelacija izvede, še preden se v sodnem postopku meja meritorno uredi. Navedena ureditev torej predpostavlja, da do ureditve meje v sodnem postopku tudi dejansko pride, torej da je odločitev sodišča meritorna.
Tožnik je pred iztekom ODRF 2009 vložil vlogo za podaljšanje ODRF 2009. Dokler o tem predlogu za podaljšanje ni odločeno, ima po presoji sodišča izdajatelj radijskega programa pravno zavarovan položaj, tj. pravico, da oddaja radijski program, četudi je temporarna odločba prenehala veljati preden je bilo odločeno o predlogu za podaljšanje. Dolgotrajni postopki namreč ne morejo iti v breme predlagateljev, ki so pravočasno zahtevali podaljšanje.
Vendar vloženi predlog za podaljšanje ne pomeni, da je veljavnost odločbe (že) s tem predlogom oziroma zaradi njega podaljšana. Ker odločba ne velja, je tudi ni mogoče spreminjati, saj ZEKom-1 tega ne omogoča. Peti odstavek 54. člena ZEKom-1 namreč določa, da agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. Če se namreč neka odločba zaradi spremembe razveljavi, to nujno predpostavlja, da se razveljavi veljavna odločba, saj razveljavitev po prenehanju njene veljavnosti (zaradi poteka časa) ni mogoča niti potrebna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - izdaja soglasja za cestni priključek
Upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, v postopku le preveri, ali so k PGD priložena vsa s predpisi zahtevana soglasja. Soglasja namreč po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skaldu s predpisi iz njegove pristojnosti. To pa pomeni, da upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja.
ZEN člen 11, 11/1, 11/5. ZUP člen 147, 147/1, 263, 263/1, 263/1-4, 279, 279/1, 279/1-5, 279/1-6.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - ničnostni razlogi - obnovitveni razlogi - solastnik nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dedič
Elaborat geodetske storitve res ne predstavlja prehodnega vprašanja kot navaja toženka. Predhodno pa je vprašanje, kdo so lastniki nepremičnine, katerih meje se ugotavljajo. Brez odgovora na to vprašanje namreč ni mogoče rešiti same zadeve, saj morajo v postopku evidentiranja meje sodelovati lastniki nepremičnin. Prav tako je to vprašanje samostojna pravna celota, o kateri je v primeru spora pristojno odločati sodišče. Toženka se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 11. člena ZEN, ki določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki oziroma lastnice nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače. Drži, da so to osebe, ki sodelujejo v postopku, vendar ZEN ne uvaja fikcije, tj. ne izključuje možnosti, da je lastnik nepremičnine dejansko drug. V primerih, ko se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona ali pravnomočne odločbe, namreč vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, ampak zgolj deklaratoren.
ZTuj-2 člen 37. ZZSDT člen 12, 17, 18, 42. ZDR-1 člen 217a, 217a/1, 217a/1-15.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku
Odklonitev soglasja k enotnemu dovoljenju velja tudi, ko gre za podaljšanje dovoljenja.
Tožnik trdi, da zavod ni ugotavljal, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 18. člena ZZSDT. Po presoji sodišča taka ocena zavoda ni bila potrebna, saj je bila tožnikovemu delodajalcu izrečena globa po 15. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da je bila v prekrškovnem postopku izrečena globa in da je odločitev pravnomočna, zadostuje za to, da zavod soglasja k podaljšanju dovoljenja ni izdal, zaradi česar tožena stranka ni mogla odločiti drugače.
zahtevek za povrnitev vlaganj - denacionalizacija - upravna zadeva
Gre za tožnikov predlog za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju njegove obveznosti do stranke z interesom, ki temelji na (pravnomočni) upravni odločbi, tj. plačila odškodnine iz naslova vlaganj v denacionaliziran objekt. Za izdajo predlagane ugotovitvene odločbe toženka ni imela pravne podlage v nobenem materialnem ali procesnem abstraktnem predpisu, s čimer tudi ni bila prisojna odločati o tožnikovem predlogu. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, po kateri tožnik zahteva nekaj, kar mu organ glede na načelo zakonitosti sploh ne more priznati z upravno odločbo. Toženka je tako – upoštevaje 2. člen ZUP – pravilno odločila, da v tem primeru ne gre za upravno zadevo, posledično pa o tožnikovem predlogu ni odločala meritorno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožena stranka je morala s strani prosilca predstavljeno zadevo preučiti, da je lahko presodila upravičenost do BPP, saj jo sme skladno z 2. členom ZBPP dodeliti le na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. Sodišče zavrača tožnikov ugovor, da je tožena stranka v obravnavani zadevi prekoračila svoja pooblastila s tem, ko je presojala o zadevi, namesto da bi presojala o dodelitvi BPP, saj tretji odstavek 24. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.
ZUreP-2 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3. ZUP člen 8, 8/1, 139, 140, 140/1, 140/2, 146, 146/2, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov
V tej zadevi je bistveno, ali obstajajo opravičljivi razlogi za to, da sta tožnika šele v tožbi oporekala razlastitvi in navajala dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je ta neupravičena ter predlagala nove dokaze, ki naj se izvedejo za dokazovanje teh dejstev. Ta dejstva in dokazi bi se torej upoštevali le, če bi tožnika izkazala, da jih upravičeno nista mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnika v tožbi trdita, da dejstev, zaradi katerih razlastitvi ugovarjata, nista mogla navajati, ker je eden od njiju težak invalid, oba pa sta prava neuki stranki. Po presoji sodišča tako posplošeno navajanje razlogov za opustitev pravočasnega navajanja relevantnih dejstev tožnikov ne opravičuje.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen
Po stališču Vrhovnega sodišča lahko pojem „statičen delovni stroj“ pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso le parkirani), zaradi česar so premakljivi delovni stroji, ki se premikajo, ker imajo kolesa ali ker se lahko premikajo s pomočjo drugih strojev. Iz navedenih razlogov delovnih strojev tožnika, ki imajo kolesa in so namenjeni nalaganju in prevažanju ter raztovarjanju mineralne surovine znotraj delovišča (demper, čelni nakladalec in rovokopač), tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za statične delovne stroje v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zaslišanje stranke - ugotovitveni postopek
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Iz odločb upravnih organov in iz spisa ni razvidno kako, na kateri pravni podlagi je upravni organ izbral metodo in instrumente, s katerimi je določil meje in površino.
Organ, ki odloča mora obrazložiti uporabo pravil (določb predpisa), na podlagi katerih se je način obnove gozda določil in sicer tako, da stranka lahko vse navedeno preveri na podlagi same obrazložitve. Če podzakonski akti, kot je obravnavani gozdnogojitveni načrt, niso uradno javno objavljeni, jih je treba priložiti odločbi oz. stranko poučiti, kje jih najde ali ji kako drugače omogočiti, da se z njihovo vsebino seznani.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 3a/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost s prostorskim aktom - pomožni kmetijski objekt
Nesporno je, da tožnik za gradnjo, ki je predmet izpodbijane odločbe, nima gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da bi smel na svoji nepremičnini graditi zgolj enostavne objekte, ki bi morali biti postavljeni v skladu s prostorskim aktom.
Sodišče na podlagi vpogleda v fotografije, ki so del sodnega in upravnega spisa, ugotavlja, da je objekt že navzven videti kot enovita celota. Zato po presoji sodišča ne gre za več samostojnih enostavnih objektov. Gre za enovit objekt, ki presega maksimalno velikost, ki je za enostaven objekt določena v Uredbi in je toženka pravilno štela, da je gradnja nelegalna.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - družbenik in poslovodna oseba - izvzem iz obveznega zavarovanja
Zakon veže obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
Iz odločbe ZPIZ z dne 18. 4. 2019 jasno izhaja, da je bila tožnikova zahteva za stornacijo zavarovanja v času do vključno junija 2013 zavrnjena, in sicer iz razloga, ker je v času, dokler Hrvaška ni postala država članica EU, veljal meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju, ki pa ni reguliral primerov kolizije uporabe predpisov v primeru sočasnega obstoja več pravnih razmerij (v konkretnem primeru družbeništva in poslovodenja v eni državi ter delovnega razmerja v drugi), zato se tožnikov status v Sloveniji obravnava samostojno, njegova vključenost v socialno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na Hrvaškem do junija 2013 pa ne vpliva na zakonsko obveznost vključitve v zavarovanje v Sloveniji.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke - oporni zid - sosednje zemljišče - črna gradnja
O izkazanosti pravnega interesa v upravnem postopku se odloča na podlagi dejstev in okoliščin, ki so verjetno izkazane. Odgovoriti je torej treba na vprašanje ali bi pravica osebe, ki izkazuje svoj pravni interes, lahko bila kršena in ne ali je bila kršena.
omejitev gibanja - nezakonito prebivanje v rs - nevarnost pobega - nevarnost za javni red
Ukrep po 76. členu ZTuj-2 v zvezi z Direktivo o vračanju, se izreče šele po ugotovitvi nezakonitega bivanja tujca, kar mora izhajati iz izreka odločbe o vrnitvi. Nato se tujcu omogoči prostovoljna vrnitev z določenim rokom, ki ima prednost pred prisilno vrnitvijo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
V inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč je za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče, relevantno le, ali je namenska raba konkretnega zemljišča določena v prostorskem aktu kot kmetijsko zemljišče, torej, ali je konkretno zemljišče glede na namen uporabe formalno opredeljeno oziroma določeno kot kmetijsko zemljišče. Kakšno je torej dejansko stanje zemljišča, ki je formalno že določeno oziroma opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, na samo opredelitev tega zemljišča kot kmetijskega v inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč ne vpliva. Dejansko stanje zemljišča v naravi, ki je opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, mora glede na določbe ZKZ ustrezati stanju oziroma opredelitvi zemljišča kot kmetijskega.
Ni pravilno stališče tožeče stranke, da uporablja kmetijsko zemljišče njegovemu stanju primerno, ker je v delu, kjer odlaga hlodovino in kjer je nasut material, neprimerno za kmetijsko uporabo in s svojo uporabo njegovega stanja ne poslabšuje. Kot že obrazloženo, je kmetijsko zemljišče uporabnik dolžan uporabljati v skladu z namenom, ki ga ščitita Ustava RS in zakon (ZKZ), torej v skladu z namensko rabo, kot jo opredeljuje prostorski akt občine, ne pa v skladu s trenutnim dejanskim stanjem zemljišča v naravi. Takšna razlaga, kot jo zagovarja tožeča stranka, nasprotuje oziroma izničuje namen citiranih določb ZKZ in je kot taka tudi v nasprotju s cilji ZKZ in posebnim varstvom, ki ga kmetijskim zemljiščem namenja Ustava RS.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/5, 76, 76/2, 77. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - vnaprejšnja dokazna ocena - kontradiktornost postopka - kršitev pravil postopka - dokazno sredstvo
Ko stranka predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je davčni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Navedeno pomeni, da davčni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena).