neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - lažno prikazovanje podatkov - zamolčanje podatkov
Po določbi 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena ne le na podlagi lažnega prikazovanja, pač pa tudi na podlagi zamolčanja podatkov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Toženka ni imela pravne podlage, da od tožnika terja povrnitev stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v pravdi ni uspel. Njegov sin, ki je uspel, pa ni bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 4. URS člen 15, 15/4, 22, 25. ZIntPK člen 18, 41-45.
nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic - enako varstvo pravic - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Komisija za preprečevanje korupcije je postopek nadzora nad premoženjskim stanjem vodila na podlagi določb ZIntPK, tudi sporne določbe 45. člena ZIntPK, zato sodišče zavrača tožnikovo navedbo, da je šlo dejansko za širši nadzor, kot je določen v V. poglavju ZIntPK. V postopku so mu bile zagotovljene vse pravice, ki mu gredo na podlagi posebnih postopkovnih določb ZIntPK in Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije, kot tudi postopkovne pravice, ki izhajajo iz 7. in 9. člena ZUP, ki se v postopkih, kot je obravnavani uporablja smiselno. Ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS, kot ustavna pravica procesnega značaja, namreč zagotavlja posamezniku enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih in enakih primerih in enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku, zato ugotovitve, da je tožnik imel možnost v postopku sproti pojasnjevati in odgovarjati na navedbe tožene stranke pomenijo, da do očitanih kršitev iz 22. člena Ustave RS ni prišlo.
Z javno objavo Zaključnega poročila ni bilo poseženo v ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS. Po presoji sodišče je namreč obveščanje javnosti o delovanju tožene stranke ena izmed pomembnih nalog, ki so utemeljene v učinkovitem odzivu države proti vsem oblikam koruptivnih dejanj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni poseg predstavlja novo zgrajeni del stanovanjskega objekta s konstrukcijskimi elementi, ki zahtevajo statično preverjanje in ustrezne gradbenotehnične rešitve. Navedeno kaže na to, da sporna gradnja posega v konstrukcijo obstoječega objekta in da se je spremenila tako zunanjost obstoječega objekta, kot tudi njegove tehnične značilnosti. Po določbah 3. člena ZGO-1 pa se tako gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev obstoječega objekta lahko začnejo šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki pa ga investitorja nista imela.
ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe po posebni zakonski določbi
Kršitev načela zakonitosti se lahko uveljavlja v pritožbenem postopku z rednimi pravnimi sredstvi in tudi v postopku pri uporabi izrednih pravnih sredstev. ZUP pa v 6. členu izrecno ne določa, da kršitev navedenega načela že sama po sebi predstavlja ničnostni razlog. Prav tako v zakonih, ki so bili podlaga za izrek spornega ukrepa elektroenergetskega inšpektorja (EZ, ZGO-1) ni določeno, da bi se lahko odločba glede na konkretne dejanske okoliščine lahko izrekla za nično. Tega ne predvidevata niti PES niti uredba EU, na katero se sklicuje tožnik v tožbi. Tudi Ustava RS, kar je tudi očitek v tožbi, ne določa, da so upravne odločbe nične že samo zato, ker so v nasprotju z ustavo.
mednarodna zaščita - status begunca - informacije o izvorni državi - dokazno breme - preganjanje - spor zaradi verskega prepričanja - družinski spor - nedržavni subjekt preganjanja - oboroženi spopad - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja
To, da toženka pred odločanjem ni še sama uradoma pridobivala dodatnih informacij o izvorni državi, temveč se je oprla zgolj na relevantna poročila in informacije, ki ji jih je predložil tožnik, ne pomeni očitne kršitve pravil postopka. Ne nazadnje zato, ker dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito ni izključno na strani toženke, temveč je deljeno med njo in tožnikom. Še zlasti to velja ob dejstvu, da tožnika zastopa posebej kvalificirani pooblaščenec.
Glede tožbenih navedb, da ima tožnikov (družinski) spor s stricem zaradi verskega prepričanja znake preganjanja, sodišče izpostavlja, da je nedržavne subjekte možno šteti kot subjekte preganjanja le, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik po lastnih navedbah zaščite niti ni iskal, ne s prijavo pri policiji, niti kakorkoli drugače, zato ni mogoč zaključek, da mu zaščita ni bila nudena. Družinski spori pa praviloma ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov tudi ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.
Na območju DR Konga, iz katerega prihaja tožnik, to je glavno mesto Kinšhasa, ne potekajo kakršnekoli aktivnosti oboroženih skupin. Zato je toženka utemeljeno zaključila, da bi tožnik v primeru vrnitve lahko brez strahu prebival oziroma živel v predelu, iz katerega je prišel.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 37. ZUP člen 214.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - kršitev pravil o javnem naročanju - obrazložitev odločbe
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ni razvidno, katere postavke obračuna konkretno je tožena stranka črtala zaradi kršitve 37.člena ZJN-2. V izpodbijani odločbi pa tudi ni obrazložila, zakaj jih je črtala, saj kakor je bilo navedeno sama navedba blagovne znamke, patenta, tipa ali posebnega porekla ali proizvodnje, sama po sebi še ne pomeni kršitve 37. člena ZJN-2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje za brezplačno pravno pomoč
Tožnik je s tem, ko je ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčal svoj 100 % poslovni delež v gospodarski družbi, podal neresnične in netočne podatke o svojem premoženjskem stanju. To pa je na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP razlog za izrek prepovedi ponovnega vlaganja prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od prejema izpodbijane odločbe.
sodni cenilec - odreditev preizkusa usposobljenosti sodnih cenilcev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odreditev opravljanja posebnega preizkusa znanja ne predstavlja materialnopravne odločitve, ki bi spreminjala pravni položaj sodnega cenilca. Zato odločbe, ki sodnemu cenilcu nalaga, da opravi preizkus strokovne usposobljenosti, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Uredba Sveta (EU) št. 343/2003 člen 18, 18/1, 18/1-b, 18/1-c.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca Madžarski - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijanega sklepa je pomanjkljiva, ker se tožena stranka ni opredelila do navedb tožnikov o domnevno neustreznem ravnanju madžarskih organov. Tožniki so namreč v tožbi navajali vire, iz katerih izhaja, da ravnanje madžarskih organov do tistih prosilcev za azil, ki so vrnjeni po Dublinski uredbi, ni ustrezno.
dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Toženka je pravilno presodila, da glede na izjave tožnika ni mogoče sklepati, da ima namen bivati v RS zaradi zaposlitve ali dela. Tožnik namreč ne pozna bistvenih podatkov o podjetju, v katerem namerava delati, vedel ni, da je sam edini lastnik podjetja, v katerem bo zaposlen, kot tudi ne, pri kateri banki ima podjetje odprt račun oziroma ali je račun morebiti zaprt, kdaj je bilo podjetje vpisano v sodni register, kolikšen lastniški delež ima v podjetju in koliko je zaposlenih v podjetju. Prav tako ni vedel, kdaj bo po pogodbi o zaposlitvi nastopil delo v Sloveniji, ali in kje ima podjetje poslovne prostore, kdo vodi računovodstvo podjetja in kolikšen je osnovni kapital podjetja. Navedene okoliščine tudi po mnenju sodišča predstavljajo utemeljene razloge za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, kar je razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje.
Ocena vloge tožeče stranke po spornem merilu, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. S tem je bilo zadoščeno zahtevi po argumentirani in logični obrazložitvi odločitve, po drugi strani pa tožeča stranka s tožbenimi ugovori, ki so sicer konkretne narave in podprti z izvedeniškim mnenjem, ni vzbudila dvoma v pravilnost ocene strokovne komisije.
nujna brezplačna pravna pomoč - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - nujna brezplačna pravna pomoč
Drugi odstavek 11. člena ZBPP se nanaša tudi na nujno brezplačno pravno pomoč. Tudi nujna brezplačna pravna pomoč namreč obsega le tista dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
ZIntPk člen 18, 41, 42, 43, 44, 45. URS člen 15, 15/4, 22, 25, 27, 29, 33. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1.
nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank - zaključno poročilo - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - domneva nedolžnosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zasebne lastnine
Izpodbijani akt, to je Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, je glede na njegovo vsebino posamični akt v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Določba 13. člena ZIntPK se nanaša na vse v 1. odstavku tega člena naštete postopke, med katere pa ni mogoče uvrstiti postopka nadzora nad premoženjskim stanjem, ki je umeščen v posebno samostojno V. poglavje zakona (členi 41 do vključno 46). Postopkovne določbe, ki se nanašajo na nadzor po 13. členu ZintPK, so urejene posebej, ločeno od postopkovnih določb, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem iz V. poglavja zakona. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na nespoštovanje postopkovnih določb iz 13. člena ZIntPK. Postopek nadzora nad premoženjskim stanjem je Komisija vodila za preprečevanje korupcije vodila na podlagi določb ZIntPK, vključno z določbo 45. člena, zato sodišče zavrača tudi tožbeno navedbo, da je dejansko šlo za širši nadzor, kot je opredeljen v V. poglavju ZIntPK. Iz povedanega izhaja, da tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS ni bila kršena.
V postopku so mu bile zagotovljene vse pravice, ki mu gredo na podlagi posebnih postopkovnih določb ZIntPK in Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, kot tudi postopkovne pravice, ki izhajajo iz 7. in 9. člena ZUP, ki se v postopkih, kot je obravnavani, uporablja smiselno in subsidiarno. Ustavna pravica iz 22. člena Ustave, kot ustavna pravica procesnega značaja, namreč zagotavlja posamezniku enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih in enakih primerih in enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku. Ugotovitev, da je tožnik imel možnost v postopku sproti pojasnjevati svoja stališča dejanske in pravne narave ter odgovarjati na navedbe oziroma ugotovitve in stališča tožene stranke, zato pomeni, da do očitanih kršitev iz 22. člena Ustave ni prišlo.
Obveščanje javnosti o delovanju Komisije za preprečevanje korupcije je ena izmed pomembnih nalog, ki so utemeljene v učinkovitem odzivu države prosti vsem oblikam koruptivnih dejanj. Zakonodajalec je dolžnostno obveščanje javnosti s strani Komisije zelo široko opredelil. Zato v konkretnem primeru ni podlage za očitek, da je bila tožniku z javno objavo Zaključnega poročila kršena ustavna pravica iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti). Tudi sicer iz sodne prakse Ustavnega sodišča in sodne prakse ESČP izhaja, da mora biti uveljavljanje domneve nedolžnosti vedno vezano na določen sodni postopek, ki sicer ni nujno kazenski postopek, ampak gre lahko tudi za druge vrste postopkov, potem ko je bil kazenski postopek ustavljen. Vezanost domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave in tudi pravice do pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave na določen sodni postopek pomeni, da je mogoče kršitev te pravice presojati le v povezavi s konkretnim sodnim postopkom, česar tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Ker pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank očitno ne gre za kazenski postopek, že iz tega razloga sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek o kršitvi tožnikove pravice iz 29. člena Ustave, ki ureja pravna jamstva v kazenskem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kljub pozivom upravnega organa, naj predloži dokaze o neprekinjenem bivanju v Republiki Sloveniji od leta 1990 dalje, oziroma naj navede razloge, zakaj se v Republiko Slovenijo ni mogel vrniti, tožnik tega ni izkazal. Zato je organ pravilno ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje (prvi odstavek 1. člena ZUSDDD).
upravna izvršba - denarna kazen - rok za plačilo kazni
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP (1986) člen 66, 66/4. ZDen člen 6, 54.
povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino - molk organa - pri nepristojnem organu vložena zahteva za izdajo odločbe - odstop zahteve pristojnemu organu - zavrženje tožbe
Ker pa upravni organ – Ministrstvo za kulturo -, kateremu je tožnica posredovala svojo zahtevo za izdajo odločbe, ni pristojen za odločanje o tožničini zahtevi o povrnitvi vlaganj, to pomeni, da pogoji za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa niso izpolnjeni, saj je tožnica urgirala odločitev pri organu, ki o zadevi sploh ne bo odločal. S tožbama zaradi molka organa – Ministrstva za kulturo - si tako tožnica svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj ta organ zadeve ne obravnava več, kar pomeni, da tožnica ni izkazala pravovarstvenega interesa za vsebinsko obravnavanje tožb.
ZDoh-2 člen 5, 27, 27-5, 81, 83, 151. Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki na dohodek in premoženje in akt o nasledstvu Sporazuma člen 11, 11/1, 22, 22/5. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
Trditve, da gre za (neobdavčeno) odškodnino, tožnik kljub večkratnim pozivom v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dokazal. Dokazov tudi ni predložil ali predlagal v pritožbenem postopku. Šele v upravnem sporu prvič predloži obračun prejemkov, ne da bi pojasnil razloge, zaradi katerih teh dokazov in mogel predložiti oziroma predlagati v postopku izdaje upravnega akta. Navedeni dokazi predstavljajo nedopustno tožbeno novoto in jih sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo.
Obdavčitev z davčnim odtegljajem v državi vira ne preprečuje obdavčitve v državi rezidentstva. Oprostitev plačila davčnega odtegljaja oziroma vračilo davka od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, pa se uveljavlja v državi vira in skladno z njeno notranjo zakonodajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
ZDen člen 22, 27, 27/3. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2.
GERK - evidenca GERK - register kmetijskih gospodarstev - izbris parcele iz kmetijskega gospodarstva - pravica uporabe kmetijskega zemljišča
Sklicevanje tožnika na ZDen mu ne daje pravice do uporabe zemljišč. Namreč, kot se je pravilno opredelil že prvostopni organ, so roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel zakonito posest, že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem, ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki pa se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe zemljišč. Enako ne daje tožniku pravice do uporabe tudi v 27. členu ZDen predvidena možnost, kako do posesti v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin pridejo denacionalizacijski upravičenci. Tožnik se na predvidene oblike razdružitve solastnine ne more sklicevati kot zakonsko možnost za podaljšanje pravice do uporabe spornih parcel. Tožnik pa z dejansko posestjo na parcelah tudi ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.