javni razpis - prijava na javni razpis - zavrženje vloge
Fizičnih oseb, kot morebitnih bodočih sodelavcev, tožnik ne more označevati za svoj (zavodov) personalni substrat, katerega strokovne reference naj bi bile pomembne za presojo razpisnega pogoja iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa. Navedene fizične osebe namreč strokovnih referenc (na katere bi se tožnik mogel z uspehom sklicevati) ne morejo izkazati z delovanjem v okviru tožnika (zavoda) kot njegov personalni substrat, ob tem ko je bil ta ustanovljen (šele) v teku razpisnega postopka. Organa prve in druge stopnje sta pogoj iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa glede na ostale določbe navedenega razpisa pravilno razlagala. Razlaga navedene določbe v prej podanem pomenu tudi ni protizakonita, saj v ZUJIK in tudi ne v drugem zakonu ni najti določbe, glede na katero bi bila določba tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa, kot sta jo razlagala organa, protizakonita.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 865. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203.
Carinski dolg je nastal z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora. Nepredložitev blaga namembnemu carinskemu uradu pomeni tudi po stališču sodišča nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora, kot to določa prvi odstavek 865. člena Izvedbene uredbe. Na podlagi te določbe za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s prvim odstavkom 203. člena CZS se šteje vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
DDV - davčni zavezanec s sedežem v tujini - zahtevek za vračilo DDV - vročanje po elektronski pošti
V konkretni zadevi so bile pri vročanju odločbe prvostopenjskega organa z dne 17. 2. 2011 storjene nepravilnosti, ker tožnica ni bila obveščena o navedeni odločbi tudi na elektronski naslov, ki ga je sporočila organu, saj je bila o tem obveščena le v varnem elektronskem predalu. Vendar pa se sodišče strinja, da je tožnica prvostopenjsko odločbo dejansko prejela. Pritožbeni organ je kot datum vročitve upošteval datum, ki ga je tožnica tudi sama navedla v pritožbi in o tem predložila listino. Tožnica je imela, ne glede na napako pri vročitve odločbe, možnost, da zoper odločbo, ki jo je dejansko prejela, vloži pritožbo v 15 dnevnem roku, kot je predviden po ZUP. Ker je pritožbo vložila po navedenem roku, je pritožbo vložila prepozno. Zgolj iz razloga, ker je pritožbo vložila prepozno, pa organ nima dolžnosti, da takšno pritožbo obravnava kot predlog za obnovo postopka.
Pravnomočne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, kot je tožba v upravnem sporu, ni mogoče izpodbijati, marveč le z izrednimi pravnimi sredstvi in to le pod pogoji, ki jih določa zakon.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV od jaht in čolnov - pogoji za odbitek DDV - uporaba plovil
Pravica do odbitka vstopnega DDV od jaht in čolnov je možna samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke a) 66. člena ZDDV-1. V predmetni zadevi pa je bilo pravilno ugotovljeno, da se čoln dejansko ni uporabljal za dejavnost, zaradi katere je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovalni pas javne ceste - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - priključek na javno cesto
Na podlagi 112. člena ZCes-1 inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, na državnih cestah izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije, na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Glede na navedeno določbo je imel občinski inšpektor za ceste pooblastilo za vodenje inšpekcijskega postopka in za izrekanje splošnih inšpekcijskih ukrepov po 118. členu ZCes-1.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP (1986) člen 66, 66/4. ZDen člen 6, 54.
povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino - molk organa - pri nepristojnem organu vložena zahteva za izdajo odločbe - odstop zahteve pristojnemu organu - zavrženje tožbe
Ker pa upravni organ – Ministrstvo za kulturo -, kateremu je tožnica posredovala svojo zahtevo za izdajo odločbe, ni pristojen za odločanje o tožničini zahtevi o povrnitvi vlaganj, to pomeni, da pogoji za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa niso izpolnjeni, saj je tožnica urgirala odločitev pri organu, ki o zadevi sploh ne bo odločal. S tožbama zaradi molka organa – Ministrstva za kulturo - si tako tožnica svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj ta organ zadeve ne obravnava več, kar pomeni, da tožnica ni izkazala pravovarstvenega interesa za vsebinsko obravnavanje tožb.
upravna izvršba - denarna kazen - rok za plačilo kazni
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009.
ZUP člen 89, 89/5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35, 35/2.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - poziv k izjasnitvi - vročitev poziva
V obravnavani zadevi je obličnost izpolnjena, zato je pravilen sklep prvostopenjskega organa, da je bila tožniku opravljena vročitev spornega poziva, kot izhaja iz določbe petega odstavka 89. člena ZUP.
Prvostopenjski organ je imel podlago, da je na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je imel in lahko preveril po uradni dolžnosti, izdal izpodbijani sklep in odločil o izbrisu GERK iz registra kmetijskih gospodarstev.
nepremično premoženje večje vrednosti - odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - blanketna določba - z Ustavo neskladen predpis - prekinitev postopka
Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 postopek v tej zadevi prekinilo. Nadaljevalo ga bo, ko bo Ustavno sodišče odločilo o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF.
ZDoh-2 člen 5, 27, 27-5, 81, 83, 151. Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki na dohodek in premoženje in akt o nasledstvu Sporazuma člen 11, 11/1, 22, 22/5. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
Trditve, da gre za (neobdavčeno) odškodnino, tožnik kljub večkratnim pozivom v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dokazal. Dokazov tudi ni predložil ali predlagal v pritožbenem postopku. Šele v upravnem sporu prvič predloži obračun prejemkov, ne da bi pojasnil razloge, zaradi katerih teh dokazov in mogel predložiti oziroma predlagati v postopku izdaje upravnega akta. Navedeni dokazi predstavljajo nedopustno tožbeno novoto in jih sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo.
Obdavčitev z davčnim odtegljajem v državi vira ne preprečuje obdavčitve v državi rezidentstva. Oprostitev plačila davčnega odtegljaja oziroma vračilo davka od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, pa se uveljavlja v državi vira in skladno z njeno notranjo zakonodajo.
ZDen člen 22, 27, 27/3. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2.
GERK - evidenca GERK - register kmetijskih gospodarstev - izbris parcele iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Sporno med strankami je, ali je tožnik dokazal „drugo pravno podlago“, ki je močnejša od nasprotovanja lastnika, da vpiše njegove parcele v svoj GERK. Tožnik „druge pravne podlage“ ni izkazal. Sklicevanje na ZDen, glede na 22. člen tega zakona, tožniku ne daje pravice do uporabe. Kot se je pravilno opredelil že prvostopenjski organ, so namreč roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel tožnik zakonito posest, že potekli. Možnosti dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki pa se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika opravičevala do uporabe zemljišč. Enako ne daje tožniku pravice do uporabe niti v 27. členu ZDen predvidena možnost, kako do posesti v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin pridejo denacionalizacijski upravičenci. Tožnik se na predvidene oblike razdružitve solastnine ne more sklicevati kot zakonsko možnost za podaljšanje pravice do uporabe spornih parcel. Tožnik pa z dejansko posestjo na teh parcelah tudi ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.
ZDen člen 22, 27, 27/3. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2.
GERK - evidenca GERK - register kmetijskih gospodarstev - izbris parcele iz kmetijskega gospodarstva - pravica uporabe kmetijskega zemljišča
Sklicevanje tožnika na ZDen mu ne daje pravice do uporabe zemljišč. Namreč, kot se je pravilno opredelil že prvostopni organ, so roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel zakonito posest, že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem, ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki pa se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe zemljišč. Enako ne daje tožniku pravice do uporabe tudi v 27. členu ZDen predvidena možnost, kako do posesti v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin pridejo denacionalizacijski upravičenci. Tožnik se na predvidene oblike razdružitve solastnine ne more sklicevati kot zakonsko možnost za podaljšanje pravice do uporabe spornih parcel. Tožnik pa z dejansko posestjo na parcelah tudi ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.
brezplačna pravna pomoč - umik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavitev postopka
Tožnik je v svoji vlogi z dne 28. 4. 2014, ki jo je naslovil "zahteva za ustavitev zadeve" izrecno predlagal, da se v zadevnem postopku postopek ustavi, zato je organ za BPP pravilno štel, da je prošnjo za dodelitev BPP tožnik umaknil in je postopek pravilno ustavil.
Tožena stranka je odločbo, ki jo je odpravila z izpodbijano odločbo, odpravila že s svojo odločbo z dne 23. 10. 2012. Poleg tega pa v izreku izpodbijane odločbe ni bilo odločeno o pritožbi B.B., zato je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka.
ZTuj-2 člen 55, 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1, 128/1-6. ZZZDR člen 3, 13.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - namen sklenitve zakonske zveze
Pri presoji, ali je bila zakonska zveza sklenjena izključno z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje, je treba ugotavljati različne elementarne okoliščine. Te različne okoliščine o poznavanju najbolj pomembnih podatkov o obeh zakoncih in njunih družinah, povezanih z vsakdanjim življenjem obeh zakoncev, po presoji sodišča niso bile v zadostni meri razčiščene, da bi bilo mogoče z zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da gre za zlorabo zakonske zveze.
ZDavP-2 člen 89. ZTro člen 54. Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen člen 3, 4.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Drugi odstavek 89. člena ZDavP-2 določa, da če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze. Po šestem odstavku 89. člena ZDavP-2 se, če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Zapisnik z dne 16. 4. 2012 je tisti akt, v katerem so se protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora in v katerem se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki so vsebovani v omenjenem zapisniku in ki bi tudi po mnenju sodišča lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.
Brez popolne ugotovitve dejanskega stanja in obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1 ni mogoče zadostiti kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP.