mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - podaljšanje omejitve gibanja
Če po preteku treh mesecev še obstajajo razlogi za omejitev gibanja, se omejitev lahko podaljša še za en mesec. V konkretnem primeru se tožnik le na splošno sklicuje, da že pri prvotni omejitvi gibanja niso obstajali razlogi, zaradi katerih mu je bilo gibanje omejeno, vendar je tudi Vrhovno sodišče že razsodilo, da je prvotni sklep o omejitvi gibanja pravilen. Tožnik ne navaja razlogov, ki bi kazali na to, da bi bila sedaj njegova istovetnost nesporno ugotovljena, ostali razlogi za omejitev gibanja (dejstvo, da tožnik ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času in da jo je vložil po tem, ko je bil že v postopku odstranitve) pa so take narave, da niso mogli ponehati
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je imel možnost izjaviti se o ugotovljenih razhajanjih med podatki, ki jih je navedel v izjavi, in podatki, ki jih je organ ugotovil na podlagi uradnih evidenc (poziv z dne 15. 4. 2014 mu je bil vročen 22. 4. 2014), pa tega ni izkoristil. Njegovo dodatno zaslišanje zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja zato ni bilo potrebno.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik v tožbi navaja, da si je v predkazenskem postopku pridobil listinske dokaze, to je pogodbo o zaposlitvi gradbenega inšpektorja in anekse k tej pogodbi. Če želi s tem povedati, da je vložil predlog za obnovo postopka zaradi pridobljenih novih listin (dokazov) iz predkazenskega spisa Kt, sodišče dodaja, da bi bile omenjene listine v okviru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pravno upoštevne le, če bi tožnik z njimi dokazoval dejstva, ki jih je zatrjeval že v postopku za izdajo inšpekcijske odločbe z dne 23. 11. 2011, ki se nesporno nanaša na dolžnost uskladitve neskladne gradnje, in bi bila pomembna za izdajo te odločbe.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor
Pravosodni policist je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je nastal razlog iz 236. člena ZIKS-1 za namestitev v poseben prostor, ker je tožnik z vpitjem, kričanjem in žaljenjem soobsojencev in pravosodnih policistov huje oviral druge pri delu, počitku in razvedrilu.
Tožbene navedbe, ki se nanašajo na tožnikovo splošno nezadovoljstvo z načinom prestajanja zaporne kazni, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pravno odločilne. Že drugostopenjski organ je pojasnil, da je šlo za začasen ukrep, da bi bil z zakonom določen čas trajanja tega ukrepa presežen (tj. do odločitve direktorja ali vodje oddelka zavoda, vendar ne več kot 12 ur) pa tožnik ne zatrjuje. Odreditev z zakonom predpisanega ukrepa sama po sebi ne pomeni mučenja in ponižujočega odnosa do zaprtih oseb, zgolj nestrinjanje z izrečenim ukrepom pa tudi ne zadošča za utemeljitev zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
ZPNačrt po preteku šestih mesecev od uveljavitve OPN ne dovoljuje več uporabe programa opremljanja, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo OPN. Pri tem jasno in nedvoumno zakonsko besedilo ne pušča prostora za interpretacijo, da se to pravilo nanaša le na načrtovano (in ne tudi obstoječo) komunalno opremo oziroma le na prostorske ureditve, ki so bile z OPN spremenjene, kot v odgovoru na tožbo meni toženka. Nasprotno, navedena določba celo posebej zahteva, da morajo biti v novi program opremljanja zajete tudi podlage za odmero komunalnega prispevka za vso komunalno opremo in to na območju celotne občine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Že to, da tožnik kot svojega premoženja ni prijavil osebnega vozila in poslovnega deleža, zadostuje za sprejem izpodbijane odločitve, zato vprašanje, ali je tožnik poročen in ali mora preživljati mladoletnega otroka, niti ni pravno odločilno. Zato tudi morebitna napačna ugotovitev organa za BPP, da je tožnik samski in razlogi, zakaj ne živi skupaj s svojo družino, ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 66. ZUP člen 130, 130/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - nadzidava objekta - odločanje o enem zahtevku
Iz projektne dokumentacije, priložene upravnim spisom, dejansko izhaja, da sta rekonstrukcija in nadzidava obdelani ločeno, kar utegne pomeniti ustrezno podlago, da bi toženka lahko vsakega od teh posegov obravnavala v okviru samostojnega zahtevka, o katerih je mogoče odločiti tudi različno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe
Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka zoper isto izpodbijano odločbo že vložila tožbo, o kateri je bilo odločeno s sodbo III U 148/2011-7 z dne 18. 11. 2011, zato je na podlagi določbe 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 predmetno tožbo zavrglo.
javni uslužbenec - javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - odškodnina
Izbrani kandidat v času prijave na javni natečaj ni izpolnjeval natečajnega pogoja zahtevanih delovnih izkušenj v skladu s 13. točko 6. člena ZJU, zaradi česar je utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
razrešitev člana sveta zavoda - razrešitev predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o razrešitvi predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda ni akt, ki se lahko
ZFO-1 člen 21, 21/1, 23. ZIPRS1314 člen 33, 46, 46/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje občin - sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določb tretjega odstavka 46. in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do tožnice iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo pristojni organ skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIPRS1314 zahteva takoj in ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje
Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila s pravnomočno odločbo zavrnjena, ker je tožeča stranka navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Zaradi navedenega v roku šest mesecev ne sme vložiti nove prošnje, vložena prošnja pa se kot nedopustna zavrže.
ZGO-1 člen 74a, 74a/1, 74a/1-3. ZUP člen 67, 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pridobljena soglasja - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Soglasja pristojnih soglasodajalcev morajo biti priložena že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (tretja alineja prvega odstavka 74.a člena ZGO-1) in predstavljajo materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato toženka ni bila dolžna ponovno podaljšati roka za predložitev naravovarstvenega soglasja. Rok, ki ga organ določi po prvem odstavku 67. člena ZUP, je namreč namenjen odpravi formalnih pomanjkljivosti v vlogi, ki preprečujejo njeno vsebinsko obravnavanje, ne pa temu, da bi stranka šele v tem roku poskrbela za izpolnjevanje vsebinskih pogojev za izdajo odločbe, ki jo zahteva s svojo vlogo. V zadevi ni sporno, da tožnica ni izpolnila vsebinskega pogoja (ni predložila naravovarstvenega soglasja), zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino zahtevo obravnavala po vsebini in jo zavrnila in ne zavrgla.
V ZKZ/79 ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izvedbo dostopa oziroma povrnitev stroškov za njegovo izvedbo do dodeljene parcele, ne glede na to, ali je pred uvedbo komasacijskega postopka dostop do nje obstajal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - sodne takse
Zoper odločitev višjega sodišča o zavezanosti tožnika za plačilo sodne takse v pritožbenem postopku, glede na določbe ZKP, ni mogoče vložiti pritožbe. Zato po presoji sodišča tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sporno odločitev ne bi mogel uspeti, kar pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Za odmero komunalnega prispevka je bistveno, da nepremičnina sodi v obračunsko območje, na katerem se zagotavlja priključitev na to vrsto komunalne opreme oziroma njena uporaba. Obračunska območja pa se določijo tako za obstoječo kot tudi za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
Glede na naravo stvari v obravnavanem primeru (odmera komunalnega prispevka) navedba v odločbi, da velja največ eno leto od njene pravnomočnosti, ne pomeni, da gre za odločbo z veljavnostjo za določen čas, temveč za začasno odločbo v smislu 221. člena ZUP.
občina - investicije v lokalno javno infrastrukturo - financiranje investicij - pogoji za sofinanciranje investicij - vračilo namenskih sredstev Evropske unije
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.
Ker je investitor s spremembo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladil odmike z določili občinskega prostorskega akta, nameravana gradnja izpolnjuje pogoje iz 66. člena ZGO-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
V obravnavanem primeru tožniku ni uspelo izkazati, da bi bilo njegovo bivanje v Republiki Sloveniji skladno z namenom, zaradi katerega je za dovoljenje zaprosil. Toženka je pravilno ocenila okoliščino, da tožnik ni znal navesti osnovnih podatkov o podjetju, katerega ustanovitelj in direktor je. Ni znal pojasniti oziroma ni vedel, da je solastnik podjetja, predvsem pa je pomembna okoliščina, da ni vedel, katero dejavnost naj bi podjetje opravljalo (nasprotja v njegovi izjavi so bila glede tega, ali bo podjetje opravljalo gospodarsko dejavnost s trgovanjem s pšenico ali s turizmom). To pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki so utemeljeno vplivale na odločitev v zadevi.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 4, 16.
dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sončna energija - višina obratovalne podpore
V konkretnem primeru se
je tožnik v drugi polovici leta 2012 odločal za investicijo na podlagi takrat veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takrat veljavna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ta je v petem odstavku 6. člena določala, da so referenčni stroški podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju podpor ter da referenčne stroške za obdobje od 2009 do 2013 z upoštevanjem višine spremenljivih stroškov za leto 2009 prikazuje priloga I, ki je sestavni del te uredbe. To kaže, da je tožnik imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah prej veljavne uredbe. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj.