V ZKZ/79 ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izvedbo dostopa oziroma povrnitev stroškov za njegovo izvedbo do dodeljene parcele, ne glede na to, ali je pred uvedbo komasacijskega postopka dostop do nje obstajal.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
Za odmero komunalnega prispevka je bistveno, da nepremičnina sodi v obračunsko območje, na katerem se zagotavlja priključitev na to vrsto komunalne opreme oziroma njena uporaba. Obračunska območja pa se določijo tako za obstoječo kot tudi za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
Glede na naravo stvari v obravnavanem primeru (odmera komunalnega prispevka) navedba v odločbi, da velja največ eno leto od njene pravnomočnosti, ne pomeni, da gre za odločbo z veljavnostjo za določen čas, temveč za začasno odločbo v smislu 221. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - sodne takse
Zoper odločitev višjega sodišča o zavezanosti tožnika za plačilo sodne takse v pritožbenem postopku, glede na določbe ZKP, ni mogoče vložiti pritožbe. Zato po presoji sodišča tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sporno odločitev ne bi mogel uspeti, kar pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZGO-1 člen 147. ZUP člen 148, 148/3, 214. dokument : UM0011920.
neskladna gradnja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba nedenarne obveznosti - način izvršbe - obrazložitev odločbe
Z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni zadev v predmetni zadevi, je bila tožnica opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve naloženega začel postopek izvršbe s prisilitvijo. V izvršilnem naslovu je tako upravni organ kot način izvršbe določil prisilitev, iz sklepa o izvršbi pa ni razvidno, zakaj se je pri izdaji sklepa o izvršbi odločil za drugačen način izvršbe, kot je določen v izvršilnem naslovu, to je po drugih osebah. Po 290. členu ZUP se način izvršbe sicer določi s sklepom o dovolitvi izvršbe, vendar pa prvostopni organ razlogov za izbiro takšnega načina izvršbe, ki se razlikuje od načina izvršbe danega v opozorilu po tretjem odstavku 148. člena ZGO-1, ni obrazložil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje
Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila s pravnomočno odločbo zavrnjena, ker je tožeča stranka navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Zaradi navedenega v roku šest mesecev ne sme vložiti nove prošnje, vložena prošnja pa se kot nedopustna zavrže.
ZGO-1 člen 74a, 74a/1, 74a/1-3. ZUP člen 67, 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pridobljena soglasja - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Soglasja pristojnih soglasodajalcev morajo biti priložena že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (tretja alineja prvega odstavka 74.a člena ZGO-1) in predstavljajo materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato toženka ni bila dolžna ponovno podaljšati roka za predložitev naravovarstvenega soglasja. Rok, ki ga organ določi po prvem odstavku 67. člena ZUP, je namreč namenjen odpravi formalnih pomanjkljivosti v vlogi, ki preprečujejo njeno vsebinsko obravnavanje, ne pa temu, da bi stranka šele v tem roku poskrbela za izpolnjevanje vsebinskih pogojev za izdajo odločbe, ki jo zahteva s svojo vlogo. V zadevi ni sporno, da tožnica ni izpolnila vsebinskega pogoja (ni predložila naravovarstvenega soglasja), zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino zahtevo obravnavala po vsebini in jo zavrnila in ne zavrgla.
razrešitev člana sveta zavoda - razrešitev predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o razrešitvi predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda ni akt, ki se lahko
občina - investicije v lokalno javno infrastrukturo - financiranje investicij - pogoji za sofinanciranje investicij - vračilo namenskih sredstev Evropske unije
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.
Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba.
Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna.
Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
dohodnina - odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas pridobitve kapitala - kasnejši dogovori o vrednosti kapitala ob pridobitvi - davčna osnova - predhodno vprašanje
Za nabavno vrednost nepremičnine se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za čas pridobitve kapitala pa se šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. Morebitna naknadna plačila kupnine niso pomembna za odločitev. Za odmero davka je bistvena vrednost, ki je znana ob sklenitvi pogodbe, zato tožnik s sklicevanjem na kasnejše dogovore glede vrednosti kapitala ob pridobitvi že v davčnem postopku ni mogel uspeti s pritožbo, iz istih razlogov pa tudi ne more biti (z enakimi ugovori) uspešen v postopku s tožbo.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevanten le davek na promet nepremičnin, ki ga je zavezanec plačal ob pridobitvi nepremičnine oziroma pri njeni odtujitvi. Davek od dobička iz kapitala se odmerja od davčne osnove, ki se ugotavlja v postopku odmere tega davka po določbah ZDoh-2 in ne od davčne osnove, od katere je bil odmerjen davek na promet nepremičnin. Davčna osnova za odmero davka na promet nepremičnin torej ni (predhodno) vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v postopku odmere davka od dobička iz kapitala.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
Prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ.
ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - družbenik zasebne družbe - dohodkovni položaj zavezanca
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. V postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Navedena sposobnost se upošteva v postopku davčne izvršbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje komisije ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
ZBPP člen 1, 1/2, 7, 7/1, 24, 24/1, 24/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - tatvina - interes pravičnosti - ponovni postopek - kršitev pravil postopka - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ prve stopnje, katerega odločitev je bila s sodbo Upravnega sodišča odpravljena in mu je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek, je glede na četrti odstavek 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru upravni organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
DDV - dodatna odmera DDV - nepriznanje odbitka DDV - sodelovanje pri goljufivih transakcijah - subjektivni element
Ugotovljene okoliščine poslovanja tožnika odstopajo od običajne poslovne prakse in poslovnih običajev. Ni običajna poslovna praksa, niti interes delodajalca, da omogoči delo svojemu nekdanjemu delavcu v konkurenčni družbi, mu dovoli delati s svojimi dobavitelji, ne uveljavlja konkurenčne klavzule, ne določi odpovednega roka in še več, celo sodeluje z njim tako, da vse posle v zvezi z nabavo opravi sam, prevzame vozilo v tujini sam, ga plača z gotovino in na koncu prejme račun od družbe za opravljeno storitev nabave in prodaje vozila, ki jo je dejansko opravil sam. Tožnik je sodeloval z nekdanjim delavcem in sicer na takšen način, da je navedena družba samo „papirnato“ opravljala posle, dejansko pa je tožnik vse posle v zvezi z nabavo vozil opravil sam in tudi prevzel vozila v tujini in plačal z gotovino.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 353, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnika po določbah ZBan-1 nista aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, sta pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa. Pri tem lahko (s tožbo) zahtevata razliko med škodo, ki jima je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imata kot imetnika obveznic, in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnika obveznic upravičena v primeru stečaja banke. Zahtevata torej lahko povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jima je nastala zaradi odločbe. Obenem pa sta na takšen način (v premoženjskopravnem pogledu) postavljena v povsem enak položaj, kot bi jima nastal, če izredni ukrep ne bi bil izrečen in bi prišlo do stečaja banke.
ZUS-1 člen 2, 33, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 82, 82/8.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vpogled v spis - dopis o nedovolitvi vpogleda v spis - zavrženje tožbe
Izpodbijani dopis toženke ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zaradi česar je tožbo tožnika v tem delu treba zavreči.
Odločanje o zahtevi za vpogled v spis in prepis oziroma preslikava dokumentov spisa po 82. členu ZUP je procesna pravica, ki jo stranke in drugi udeleženci postopka uresničujejo v okviru ''primarnega'' upravnega postopka in morebitno kršitev katere lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi, zoper odločitev o glavni stvari v upravnem postopku. Pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 tudi niso izpolnjeni in je tožbo tudi v tem delu treba zavreči.
Toženka je obvestila pooblaščenca tožnika, da lahko v času uradni ur vpogleda v spis ter prosi, da naj poda predlog o točnem času vpogleda v spis. S tem je odpadla ena temeljnih procesnih predpostavk za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa. Tožbo tožnika je treba zato v tem delu zavreči iz razloga pomanjkanja pravnega interesa.
DDV - odmera DDV - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - nedobrovernost tožnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščine v zvezi z navideznostjo posla niso razjasnjene na način, da bi sodišče lahko sledilo ugotovitvam davčnega organa. Pomanjkanje dokumentacije, kot dokaz o opravljenem poslu, oziroma okoliščina, da tožnik ne razpolaga s prevoznico oz. skladiščnico, ne more biti edini in ključni dokaz, da je šlo za navidezno dobavo. Drugih razlogov pa davčni organ konkretneje ne pojasni. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, pojasnjene in ugotovljene tudi niso objektivne okoliščine, ki bi kazale na to, da je tožniku lahko očitati, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Ker davčni organ ni izkazal, da je šlo za fiktivno dobavo, zgolj dvom v dobavo, ob pomanjkanju tudi ostalih objektivnih okoliščin, ki bi izkazovale nedobrovernost tožnika, pa ne zadošča za nepriznanje odbitka vstopnega DDV.