ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
ZFO-1 člen 21, 21/1, 23. ZIPRS1314 člen 33, 46, 46/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje občin - sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določb tretjega odstavka 46. in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do tožnice iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo pristojni organ skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIPRS1314 zahteva takoj in ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa.
ZGO-1 člen 147. ZUP člen 148, 148/3, 214. dokument : UM0011920.
neskladna gradnja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba nedenarne obveznosti - način izvršbe - obrazložitev odločbe
Z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni zadev v predmetni zadevi, je bila tožnica opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve naloženega začel postopek izvršbe s prisilitvijo. V izvršilnem naslovu je tako upravni organ kot način izvršbe določil prisilitev, iz sklepa o izvršbi pa ni razvidno, zakaj se je pri izdaji sklepa o izvršbi odločil za drugačen način izvršbe, kot je določen v izvršilnem naslovu, to je po drugih osebah. Po 290. členu ZUP se način izvršbe sicer določi s sklepom o dovolitvi izvršbe, vendar pa prvostopni organ razlogov za izbiro takšnega načina izvršbe, ki se razlikuje od načina izvršbe danega v opozorilu po tretjem odstavku 148. člena ZGO-1, ni obrazložil.
ZGO-1 člen 66. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija člen 67.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba prostora - trgovski center
Tožena stranka je pravilno zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo trgovskega centra. Na obravnavanem območju so namreč skladno z določbami 67. člena OPN, dopustne industrijske, proizvodne, obrtne dejavnosti, promet in skladiščenje ter okoljske in energetske dejavnosti. Gradnja trgovskih stavb pa je dopustna le, če funkcionalno zaokrožuje oziroma dopolnjuje osnovne dejavnosti in navedenih dovoljenih dejavnosti ne širi, kar gotovo ne predstavlja gradnje večjega trgovskega centra.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje
Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila s pravnomočno odločbo zavrnjena, ker je tožeča stranka navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Zaradi navedenega v roku šest mesecev ne sme vložiti nove prošnje, vložena prošnja pa se kot nedopustna zavrže.
razrešitev člana sveta zavoda - razrešitev predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o razrešitvi predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda ni akt, ki se lahko
Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku (čl. 144 ZUP), ne da bi za to navedla in obrazložila razloge, zato je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
občina - investicije v lokalno javno infrastrukturo - financiranje investicij - pogoji za sofinanciranje investicij - vračilo namenskih sredstev Evropske unije
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.
Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba.
Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna.
Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepovedane opustitve - namestitev snegolovov - javna cesta - kategorizirana javna cesta - postopek razlastitve
Za zemljišče v lasti tožnika, po delu katerega po trditvah tožene stranke poteka kategorizirana javna cesta, teče postopek razlastitve, kar je zadostna podlaga za zahtevo po spoštovanju prepovedi iz 5. člena ZCes-1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev
Tožnik kot razloga za razrešitev odvetnice ni navajal, da bi odvetnica ne opravljala v redu svojih dolžnosti, ampak da bi želel, da se mu dodeli drug odvetnik, kateremu naj bi tožnik tudi že predal vso dokumentacijo. Ob takem dejanskem stanju pa je organ za BPP na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
Prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ.
DDV - odmera DDV - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - nedobrovernost tožnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščine v zvezi z navideznostjo posla niso razjasnjene na način, da bi sodišče lahko sledilo ugotovitvam davčnega organa. Pomanjkanje dokumentacije, kot dokaz o opravljenem poslu, oziroma okoliščina, da tožnik ne razpolaga s prevoznico oz. skladiščnico, ne more biti edini in ključni dokaz, da je šlo za navidezno dobavo. Drugih razlogov pa davčni organ konkretneje ne pojasni. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, pojasnjene in ugotovljene tudi niso objektivne okoliščine, ki bi kazale na to, da je tožniku lahko očitati, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Ker davčni organ ni izkazal, da je šlo za fiktivno dobavo, zgolj dvom v dobavo, ob pomanjkanju tudi ostalih objektivnih okoliščin, ki bi izkazovale nedobrovernost tožnika, pa ne zadošča za nepriznanje odbitka vstopnega DDV.
ZUS-1 člen 2, 33, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 82, 82/8.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vpogled v spis - dopis o nedovolitvi vpogleda v spis - zavrženje tožbe
Izpodbijani dopis toženke ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zaradi česar je tožbo tožnika v tem delu treba zavreči.
Odločanje o zahtevi za vpogled v spis in prepis oziroma preslikava dokumentov spisa po 82. členu ZUP je procesna pravica, ki jo stranke in drugi udeleženci postopka uresničujejo v okviru ''primarnega'' upravnega postopka in morebitno kršitev katere lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi, zoper odločitev o glavni stvari v upravnem postopku. Pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 tudi niso izpolnjeni in je tožbo tudi v tem delu treba zavreči.
Toženka je obvestila pooblaščenca tožnika, da lahko v času uradni ur vpogleda v spis ter prosi, da naj poda predlog o točnem času vpogleda v spis. S tem je odpadla ena temeljnih procesnih predpostavk za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa. Tožbo tožnika je treba zato v tem delu zavreči iz razloga pomanjkanja pravnega interesa.
DDV - dodatna odmera DDV - nepriznanje odbitka DDV - sodelovanje pri goljufivih transakcijah - subjektivni element
Ugotovljene okoliščine poslovanja tožnika odstopajo od običajne poslovne prakse in poslovnih običajev. Ni običajna poslovna praksa, niti interes delodajalca, da omogoči delo svojemu nekdanjemu delavcu v konkurenčni družbi, mu dovoli delati s svojimi dobavitelji, ne uveljavlja konkurenčne klavzule, ne določi odpovednega roka in še več, celo sodeluje z njim tako, da vse posle v zvezi z nabavo opravi sam, prevzame vozilo v tujini sam, ga plača z gotovino in na koncu prejme račun od družbe za opravljeno storitev nabave in prodaje vozila, ki jo je dejansko opravil sam. Tožnik je sodeloval z nekdanjim delavcem in sicer na takšen način, da je navedena družba samo „papirnato“ opravljala posle, dejansko pa je tožnik vse posle v zvezi z nabavo vozil opravil sam in tudi prevzel vozila v tujini in plačal z gotovino.
dohodnina - odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas pridobitve kapitala - kasnejši dogovori o vrednosti kapitala ob pridobitvi - davčna osnova - predhodno vprašanje
Za nabavno vrednost nepremičnine se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za čas pridobitve kapitala pa se šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. Morebitna naknadna plačila kupnine niso pomembna za odločitev. Za odmero davka je bistvena vrednost, ki je znana ob sklenitvi pogodbe, zato tožnik s sklicevanjem na kasnejše dogovore glede vrednosti kapitala ob pridobitvi že v davčnem postopku ni mogel uspeti s pritožbo, iz istih razlogov pa tudi ne more biti (z enakimi ugovori) uspešen v postopku s tožbo.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevanten le davek na promet nepremičnin, ki ga je zavezanec plačal ob pridobitvi nepremičnine oziroma pri njeni odtujitvi. Davek od dobička iz kapitala se odmerja od davčne osnove, ki se ugotavlja v postopku odmere tega davka po določbah ZDoh-2 in ne od davčne osnove, od katere je bil odmerjen davek na promet nepremičnin. Davčna osnova za odmero davka na promet nepremičnin torej ni (predhodno) vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v postopku odmere davka od dobička iz kapitala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - izjava o premoženjskem stanju - premoženje prosilca - prepoved vlaganja novih prošenj
Bistvena je ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, in pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Od prosilca se pričakuje, da pri podajanju izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Te zakon primeroma našteva. Med drugim se presoja tudi ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.