Prvostopenjski organ je napačno razlagal določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
denarna kazen - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava izvršilnega naslova - kršitev pravil postopka
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek.
ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - družbenik zasebne družbe - dohodkovni položaj zavezanca
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. V postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Navedena sposobnost se upošteva v postopku davčne izvršbe.
ZBPP člen 1, 1/2, 7, 7/1, 24, 24/1, 24/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - tatvina - interes pravičnosti - ponovni postopek - kršitev pravil postopka - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ prve stopnje, katerega odločitev je bila s sodbo Upravnega sodišča odpravljena in mu je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek, je glede na četrti odstavek 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru upravni organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 353, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnika po določbah ZBan-1 nista aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, sta pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa. Pri tem lahko (s tožbo) zahtevata razliko med škodo, ki jima je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imata kot imetnika obveznic, in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnika obveznic upravičena v primeru stečaja banke. Zahtevata torej lahko povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jima je nastala zaradi odločbe. Obenem pa sta na takšen način (v premoženjskopravnem pogledu) postavljena v povsem enak položaj, kot bi jima nastal, če izredni ukrep ne bi bil izrečen in bi prišlo do stečaja banke.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
V zvezi z navedbo tožnika, da so njegove finančne obveznosti, ki jih ima zaradi sodnih rubežev, primerljive z zakonskim dejanskim stanjem iz četrtega odstavka 22. člena ZBPP, z njegovo situacijo niso primerljive. Z zakonom predvidena situacija nastane pri prosilcu kot posledica višje sile, kamor pa ravnanj tožnika, ki so imela za posledico sodne rubeže, ni šteti.
Organ za BPP tudi v primerih prošnje za nujno brezplačnopravno pomoč lahko, kolikor podatke ima, preverja premoženjsko stanje.
Pravilno izpolnjena vročilnica je v skladu z določbami ZUP dokaz o opravljeni vročitvi. Iz obvestila o poštni pošiljki izhajajo podatki o tem, kdaj je bil tožnikov pooblaščenec obveščen o poštni pošiljki in kdaj mu je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku. To sporočilo je javna listina, ki dokazuje procesna dejanja. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tožnika. Po presoji sodišča pa tožnik s svojimi tožbenimi navedbami tega ni izpolnil
ZBPP člen 31a, 34. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 65.
brezplačna pravna pomoč - vložitev vloge pri nepristojnem organu - ravnanje nepristojnega organa - zavrženje tožbe
Za rešitev vprašanja, kako mora organ za BPP postopati s prošnjo za BPP, če za njeno reševanje ni pristojen, so pravno relevantne določbe ZUP. Kadar mu je znano, kateri organ je pristojen za reševanje nepravilno vložene vloge, nepristojni organ zgolj pošlje vlogo pristojnemu organu in to sporoči stranki. Kar pomeni, da se nepristojni organ v takem primeru ne izreka za nepristojnega s sklepom ter da stranka v zvezi z odstopom vloge pristojnemu organu nima pravnega varstva. Zato je tožba, ki jo je vložila tožnica zoper izpodbijani sklep, ki ga je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izdal brez pravne podlage in v katerem je tožnico napačno poučil o dopustnosti upravnega spora, nedovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje komisije ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu.
DDV - dodatna odmera DDV - posebna ureditev - splošna ureditev - plačilo razlike DDV
Davčni organ je tožniku naložil plačilo DDV od prodaje vozil, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da jih tožnik ni nabavil po posebni ureditvi in zaradi česar mu je naloženo plačilo DDV po splošni ureditvi. Zato mora od prodaje obravnavanih vozil plačati še DDV v višini, ki predstavlja razliko med DDV po posebni ureditvi (kot jo je sam obračunal) in med DDV po splošni ureditvi, ki bi jo po ugotovitvah davčnega organa moral obračunati.