Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba.
Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna.
Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev
Tožnik kot razloga za razrešitev odvetnice ni navajal, da bi odvetnica ne opravljala v redu svojih dolžnosti, ampak da bi želel, da se mu dodeli drug odvetnik, kateremu naj bi tožnik tudi že predal vso dokumentacijo. Ob takem dejanskem stanju pa je organ za BPP na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice.
Pravilno izpolnjena vročilnica je v skladu z določbami ZUP dokaz o opravljeni vročitvi. Iz obvestila o poštni pošiljki izhajajo podatki o tem, kdaj je bil tožnikov pooblaščenec obveščen o poštni pošiljki in kdaj mu je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku. To sporočilo je javna listina, ki dokazuje procesna dejanja. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tožnika. Po presoji sodišča pa tožnik s svojimi tožbenimi navedbami tega ni izpolnil
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 353, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnika po določbah ZBan-1 nista aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, sta pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa. Pri tem lahko (s tožbo) zahtevata razliko med škodo, ki jima je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imata kot imetnika obveznic, in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnika obveznic upravičena v primeru stečaja banke. Zahtevata torej lahko povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jima je nastala zaradi odločbe. Obenem pa sta na takšen način (v premoženjskopravnem pogledu) postavljena v povsem enak položaj, kot bi jima nastal, če izredni ukrep ne bi bil izrečen in bi prišlo do stečaja banke.
DDV - dodatna odmera DDV - nepriznanje odbitka DDV - sodelovanje pri goljufivih transakcijah - subjektivni element
Ugotovljene okoliščine poslovanja tožnika odstopajo od običajne poslovne prakse in poslovnih običajev. Ni običajna poslovna praksa, niti interes delodajalca, da omogoči delo svojemu nekdanjemu delavcu v konkurenčni družbi, mu dovoli delati s svojimi dobavitelji, ne uveljavlja konkurenčne klavzule, ne določi odpovednega roka in še več, celo sodeluje z njim tako, da vse posle v zvezi z nabavo opravi sam, prevzame vozilo v tujini sam, ga plača z gotovino in na koncu prejme račun od družbe za opravljeno storitev nabave in prodaje vozila, ki jo je dejansko opravil sam. Tožnik je sodeloval z nekdanjim delavcem in sicer na takšen način, da je navedena družba samo „papirnato“ opravljala posle, dejansko pa je tožnik vse posle v zvezi z nabavo vozil opravil sam in tudi prevzel vozila v tujini in plačal z gotovino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Te zakon primeroma našteva. Med drugim se presoja tudi ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
V zvezi z navedbo tožnika, da so njegove finančne obveznosti, ki jih ima zaradi sodnih rubežev, primerljive z zakonskim dejanskim stanjem iz četrtega odstavka 22. člena ZBPP, z njegovo situacijo niso primerljive. Z zakonom predvidena situacija nastane pri prosilcu kot posledica višje sile, kamor pa ravnanj tožnika, ki so imela za posledico sodne rubeže, ni šteti.
Organ za BPP tudi v primerih prošnje za nujno brezplačnopravno pomoč lahko, kolikor podatke ima, preverja premoženjsko stanje.
denarna kazen - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava izvršilnega naslova - kršitev pravil postopka
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek.
DDV - dodatna odmera DDV - posebna ureditev - splošna ureditev - plačilo razlike DDV
Davčni organ je tožniku naložil plačilo DDV od prodaje vozil, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da jih tožnik ni nabavil po posebni ureditvi in zaradi česar mu je naloženo plačilo DDV po splošni ureditvi. Zato mora od prodaje obravnavanih vozil plačati še DDV v višini, ki predstavlja razliko med DDV po posebni ureditvi (kot jo je sam obračunal) in med DDV po splošni ureditvi, ki bi jo po ugotovitvah davčnega organa moral obračunati.