brezplačna pravna pomoč - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna pomota
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za BPP 24. 12. 2012, v popisu spisa pa je navedeno, da je bila odločba izdana 3. 7. 2013. Pri drugem od navedenih zapisov datuma gre zato po presoji sodišča za očitno pomoto. Ta pomota v ničemer ne vpliva na voljo upravnega organa, kot je izražena v izreku izpodbijane odločbe, zato sodišče meni, da ni razloga, da je ne bi bilo mogoče obravnavati v smislu pomote iz prvega odstavka 223. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
Odškodninski terjatvi tožnika za povračilo materialne in nematerialen škode sta zastarali, zato je tožena stranka prošnjo za dodelitev BPP v zadevni odškodninski zadevi pravilno zavrnila skladno z določbami 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Slabo finančno stanje prosilca, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP, saj mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - izguba delovne zmožnosti
Tožnik z odločbo, s katero mu je priznana II. kategorija invalidnosti, ne more izkazati trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - podrejanje pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - pogojna obsodba
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik v RS spoznan za krivega storitve več kaznivih dejanj, je toženka pravilno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se (tudi v bodoče) ne bo podrejal pravnemu redu RS. Da je bila tožniku s sodbo izrečena pogojna obsodba, ki ni kazen, temveč opozorilna sankcija, ne pomeni, da odločitev ni pravilna.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu Republike Slovenije
Dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
davek od premoženja - davčna olajšava - znižanje davčne osnove - imetnik stanovanjske pravice - pravni nasledniki imetnika stanovanjske pravice
Ureditev davčne ugodnosti v ZDO temelji na konceptu stanovanjske pravice, kot je bil sprejemljiv v takratni družbenopravni ureditvi, ki je izrazito ščitila imetnika stanovanjske pravice. Zato je razumljiva odločitev zakonodajalca za priznanje znižanja davčne osnove za stanovanje, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice. Navedene ugodnosti pa ni mogoče širiti tudi na sedanje najemnike, ki so nasledili umrlega imetnika stanovanjske pravice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Toženka v upravnem postopku tožniku ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavil o ključni sporni okoliščini glede prejemanja rednih mesečnih prihodkov, na katero je oprla svojo odločitev, kar je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Sklep o izvršbi je že postal pravnomočen, zato brezplačne pravne pomoči ne bi bilo razumno dodeliti, glede na to, da bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
To, da določbe ZBPP ne vsebujejo izrecne zahteve, da mora imeti stranka tudi pri odločanju po VII. in X. poglavju ZBPP pravico do izjave v postopku, še ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP izključena. V obravnavani zadevi je nespoštovanje določbe prvega odstavka 9. člena oziroma prvega odstavka 138. člena ZUP imelo vpliv na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostala sporna višina tožničine pokojnine. Poleg tega je zaradi takšnega postopanja toženke tožnica izgubila možnost predlagati dogovor o načinu vračila prejete pomoči (četrti odstavek 43. člena ZBPP) pred izdajo upravne odločbe prisilne narave.
V obrazložitvi izpodbijane odločitve organ le navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja javnega razpisa iz 11. člena pravilnika, ki določa standarde in normative za opremo prostorov. Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov, ki so privedli do take odločitve.
Po ustaljeni upravno sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti, saj bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev - škodljivo opravljanje dolžnosti odvetnika
Postavljenemu odvetniku ni mogoče očitati, da je tožnika škodljivo zastopal, ker se je odpovedal pravici do pritožbe zoper zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.
Definicijo nepoštenega pogodbenega pogoja dajeta 23. in 24. člen ZVPot. Pogodbeni pogoj je nepošten, če ima vsebino iz tretjega odstavka 24. člena ZVPot in če povzroči eno od naslednjih posledic, ki jih opisuje prvi odstavek 24. člena ZVPot. Splošni pogoji za opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev v 1. do 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot so določeni alternativno in ne kumulativno. Zato je dovolj, da je izpolnjen eden izmed njih.
varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse - prekrškovni postopek
Če tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.
Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni postopek sta ločena postopka, prekrškovni je povezan z izrekanjem sankcije, pri upravnem pa gre za izdajo odločbe o prepovedi oglaševanja. Zato je napačno tudi stališče tožeče stranke, da jo želi prvostopenjski organ dvakrat kaznovati.
Ne gre za enačenje prodajne akcije in razprodaje, saj je v odločbi jasno navedeno, da ni dopustno, da je tožeča stranka določene izdelke znižala v preteklih obdobjih (pri čemer ni rečeno, da so bila to obdobja razprodaj) in je potem tako znižane izdelke prikazovala kot znižane tudi v obravnavanih dveh obdobjih.