gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke
Pravice stranke do vpogleda v spis ni mogoče enačiti z načelom zaslišanja, ki mora biti spoštovano v upravnih postopkih. Poleg tega je v takem primeru, ko je stranki omogočen vpogled v spis po prejemu odločbe, v času teka pritožbenega roka, pravica stranke do izjave omejena le na čas do izteka pritožbenega roka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka ni postopala po določbah ZUP in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami glede lastništva nepremičnin ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan sanirati, ne glede na to, ali je gradil na svojih zemljiščih ali zemljiščih v lasti tretjih oseb. Ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne iz listin v upravnem spisu pa ne izhaja, da bi inšpekcijski organ ugotavljal, ali je tožnik investitor v smislu opredelitve investitorja iz 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, niti, ali je bil investitor obravnavane gradnje v času izdaje izpodbijane odločbe. Med strankami namreč ni sporno, da gre za gradnjo na dveh nepremičninah v lasti prizadete stranke, tožnik pa je izjavil tudi, da gradi na podlagi „pogodbe“. Kakšna naj bi bila ta pogodba, iz zapisnika o zaslišanju ne izhaja, inšpekcijski organ je ni pridobil, o njeni vsebini tudi prizadete stranke ni vprašal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca - obdolženec
Tožena stranka je v 10. in 11. točki obrazložitve svoje odločitve pravilno presojala osebnost tožnice, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki ne kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožnica v kazenskem postopku strokovno obrambo z zagovornikom ter upoštevala tudi, da je tožnica ugovor zoper obtožnico že podala s pomočjo odvetnika dodeljenega v postopku dodelitve BPP.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožnik uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka, zato sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 271/2012 z dne 21. 11. 2012 zavzelo stališče, da v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani pravni akt odpravilo, ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba, ki je urejala odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, je tuji pravni vir v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se upošteva pri presoji, ali je imel upravičenec po tujem pravu pravico do odškodnine.
Tožnik sicer v tožbi ne zatrjuje izrecno katere človekove pravic in temeljne svoboščine so mu bile kršene, vendar pa je sodišče sprejelo pristojnost, ker tožnik nima drugega sodnega varstva, izpodbijane sklepe pa so sprejeli organi tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil. Glede na to so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklepa z dne 5. 7. 2010, tožbo je vložil na (nepristojno) sodišče 20. 5. 2012. Čeprav tožnik v tožbi ne zatrjuje izrecno kršitve človekovih pravic in svoboščin, ga upravno sodišče po ugotovitvi, da mu je potrebno zagotoviti subsidiarno upravno sodno varstvo v upravnem sporu, ni pozivalo na dopolnitev (v smeri zatrjenega kršenja pravic), saj je očitno, da bi bila tožba tudi v primeru vložitve na podlagi 4. člena ZUS-1 prepozna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti glede na to, da terjatev nedvomno obstoji in ni bila poplačana, ter da bi bile kakršnekoli vloge prosilke v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
koncesija - izbira koncesionarja - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - vročitev pravni osebi - vročitev po elektronski poti - rok za dopolnitev vloge
Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge po elektronski poti posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, zaradi česar tudi rok za dopolnitev vloge ni mogel začeti teči.
Tožniku je od prejema poziva za dopolnitev vloge pa do izteka roka ostalo samo nekaj ur časa. Tako kratkega roka pa tudi glede na čas praznikov ni mogoče šteti za primeren rok.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme do dostopa - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki
Za podatke, ki jih zbira, obdeluje in z njimi razpolaga Statistični urad RS, je že zakonodajalec določil, da ne predstavljajo informacije javnega značaja.
dovoljenje za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - tujec na prestajanju kazni zapora
Iz določila osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 izhaja, da je treba za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaprositi pred pretekom dovoljenega prebivanja. V konkretnem primeru se tujec nahaja v zaporu, torej še vedno dovoljeno prebiva na območju Republike Slovenije, zato niti njemu niti tožnici ni mogoče očitati, da bi prošnjo vložila prepozno, po poteku dovoljenega prebivanja.
ZMZ člen 39. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c, 20.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - suverenostna klavzula - kršenje človekovih pravic - predaja prosilca Republiki Madžarski
Suverenostna klavzula državi članici omogoča, da prosilca za mednarodno zaščito ne pošlje v državo, kjer bi mu bile kršene človekove pravice. Vendar pa se sodišče strinja, da v primeru izročitve tožnikov Republiki Madžarski kot državi članici, ki je pristojna za obravnavanje njihove prošnje, ne bi bile kršene njihove človekovih pravic.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
državni funkcionar - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je bila v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZSPJS-L pravilno uvrščena v 50. plačni razred. V navedeni plačni razred je bila uvrščena na zakonski podlagi in ne po prosti presoji tožene stranke.
posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja uspeha v pravdnem postopku
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi natančno navedla pravna dejstva, ki govorijo o obstoju terjatve in dolžnosti tožnika, da jo poravna, manjka pa del, ki bi pravno ocenil tožnikove ugovore zoper to terjatev. Tožena stranka jih le našteje in nato pavšalno zavrne. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni razlog, da tožena stranka v svojih razlogih ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče samo ne more preizkusiti tožnikovih trditev, ki govorijo o eventualni ničnosti pogodbe ali celo o poslovni goljufiji, saj za takšen sklep nima nikakršne podlage, ki bi izhajala iz konkretne ocenitve dejstev in dokazov ter navedb, ki jih je podal tožnik v svojem navajanju v pravdnem postopku.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnici utemeljeno naložila v plačilo stroške izvršbe inšpekcijskega ukrepa, vendar pa niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in niti v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa niso navedene okoliščine, na podlagi katerih je gradbeni inšpektor tožnici določil 8 dnevni rok, v katerem jih je dolžna poravnati, zato v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč pomeni le procesno odločitev, ki je v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.