akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč pomeni le procesno odločitev, ki je v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnici utemeljeno naložila v plačilo stroške izvršbe inšpekcijskega ukrepa, vendar pa niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in niti v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa niso navedene okoliščine, na podlagi katerih je gradbeni inšpektor tožnici določil 8 dnevni rok, v katerem jih je dolžna poravnati, zato v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti.
posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - zavrženje vloge
Pristojnost reševanja sporov iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki se oblikujejo na področju elektronskih komunikacij med fizičnimi in pravnimi osebami glede na 1. člen ZPP, ni v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - uporaba službenega vozila v zasebne namene - davčna osnova - bonitete - vrednotenje bonitet - vštetje bonitet v davčno osnovo
V zvezi z uporabo avtomobila prvostopenjskemu organu ni bila predložena nikakršna dokumentacija (niti s strani tožnika niti s strani družbe K. d.o.o.), zato je bil kot osnova pravilno uporabljen mesečni strošek navedene družbe za plačilo leasing obroka po pogodbi.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je ugotovitev, da tožnikovo premoženje presega predpisani cenzus (13.780 EUR), oprl na vrednost nepremičnin, katerih lastnik je tožnik. Okoliščina, da je na petih garažah zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, po njegovem mnenju ne dopušča, da se tako obremenjene nepremičnine ne bi upoštevale pri oceni tožnikovega premoženjskega stanja. Sodišče temu pritrjuje, saj je organ za BPP za to navedel prepričljive razloge. Pravilno je pojasnil, da stvarnopravna obremenitev nepremičnine ne preprečuje, da lastnik nepremičnine glede nje ne bi mogel sklepati obligacijskih poslov, konkretno najemne pogodbe, s katero bi nepremičnino prepustil najemniku v uporabo.
V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP se je organ za BPP lahko oprl na podatke, kot so glede tožnikovih nepremičnin vodeni v registru nepremičnin. Z ugotavljanjem, v kakšnem stanju so te nepremičnine, in posledično, da njihova vrednost, kot je navedena v registru nepremičnin, ni pravilna, na kar so usmerjeni tožbeni ugovori, bi presegel svoje pristojnosti, ki jih ima v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastništvo nepremičnine
V obravnavanem primeru je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena iz razloga, ker je tožnik v njej nezakonito zamolčal podatke o svojem premoženju (stanovanjski hiši). Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Z izpodbijano določbo (prvi odstavek 115. člena ZDoh-2) so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Sodišče se ne strinja s tožnico, da je položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana enak položaju, ki ga ima (v razmerju do staršev) otrok do 26. leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna tako po poimenovanju kot tudi po vsebini, kakršna izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa narekuje različno zakonsko ureditev, zato za zahtevo, da se enako kot položaj otroka obravnava v zakonu (ZDoh-2) tudi položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana, po presoji sodišča ni ne dejanske in ne (ustavno)pravne podlage.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - obstoječa javna cesta - javna korist
Za značaj javne ceste ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
Prvostopenjski organ je imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B. Ker promet po sporni cesti oziroma poti nesporno poteka, ker gre za javno cesto oziroma javno pot, kategorizirano z občinskim odlokom o kategorizaciji cest ter je še vedno v lasti tožnika (torej ne države ali občine) in glede na to, da je podana tudi sorazmernost in nujnost razlastitve, so izpolnjeni pogoji za razlastitev te parcele, po kateri poteka pot. To pa pomeni, da ni podana očitana kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
Davčni organ se za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotoviti kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre za prosto izbiro davčnega organa, pač pa za potrebno posledico, ker davčna zavezanka ni v zahtevanem obsegu izpolnila zakonsko predpisanih obveznosti do davčnega organa. Zaradi navedenega ji ne more biti dana možnost, da verjetno davčno osnovo zniža na podlagi dokazil, ki so le verjetno izkazana.
Preverjajo se lahko vsi podatki, ne glede na to, od kod ti podatki izvirajo. Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerim je razpolagala, niti obdobja, iz katerega izvira. V takem primeru davčni organ lahko utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven.
V petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se nepojasnjena prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti kateri dohodek odpade na posamezno davčno obdobje šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
ZZVZZ člen 15, 15-1, 48, 49, 51. ZPSV člen 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 208, 208/4.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - stečajni postopek
Z uvedbo stečaja se status družbenika ne izgubi. V postopku odmere prispevkov za socialno varnost tudi ni dopustno upoštevati premoženjskega in dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Socialna varnost davčnih dolžnikov je v določenem obsegu varovana z omejitvami davčne izvršbe po določbah ZDavP-2.
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah člen 3. ZUP člen 67, 290, 298.
služba varovanja - zavrženje pritožbe - dovolitev izvršbe - rok za vložitev pritožbe
Tožnik, ki v konkretni zadevi izpodbija sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo z dne 21. 3. 2012, hkrati izpodbija tudi sklep o dovolitvi izvršbe odločbe z dne 21. 3. 2012, ki je posledica sklepa o zavrženju pritožbe. Tožnikova pritožba je bila podana po osebi, ki ni zakoniti zastopnik tožnika, in ker k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo, s katerim bi zakonita zastopnica tožnika pooblastila pooblaščenca za vložitev pritožbe, je organ tožnika pravilno pozval na predložitev ustreznega pooblastila. Ker tožnik ni podal dopolnitve pritožbe v roku, ki ga je določil prvostopenjski organ, pač pa po poteku danega roka, je organ imel podlago, da je dopolnitev pritožbe, ki jo je prejel po določenem 8 dnevnem roku, zavrgel. Iz sklepa o dovolitvi izvršbe izhaja, da je odločba prvostopenjskega organa z dne 21. 3. 2012, s katero je bilo tožniku kot zavezancu odrejeno, da je dolžan zagotoviti izvajanje oziroma spoštovanje Uredbe tako, da mora vzpostaviti in zagotavljati službo varovanja v gostinskem lokalu, kot to določa prvi odstavek 3. člena Uredbe in o tem takoj obvestiti prvostopenjski organ, postala 8. 4. 2012 izvršljiva in se dovoljuje njena izvršba.
ZGD člen 3. ZDavP-2 člen 74, 135, 135/3. ZDDV-1 člen 62.
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja poslovnega deleža - navidezni pravni posel - kreditna pogodba - sale and lease back
Navidezni posli se po 74. členu ZDavP-2 davčno ne upoštevajo.
Odbitek DDV je mogoče uveljavljati šele v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba predpisana pogoja - storitev je opravljena (blago je dobavljeno), zavezanec kot prejemnik blaga oziroma naročnik storitve pa razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki skladno z zakonodajo, ki ureja področje DDV, velja kot račun. Pravilno se drugostopenjski organ sklicuje tudi na sodbo sodišča Evropske skupnosti (zadeva C-342/87), iz katere je razvidno, da kupec oz. prejemnik računa ni upravičen do vstopnega DDV že samo zaradi tega, ker bi razpolagal s prejetim računom. To pomeni, da pravica do uveljavljanja odbitka DDV ne velja za davek, ki je dolgovan samo zato, ker je naveden na računu oziroma, pravica do odbitka DDV ne nastane samo zato, ker je ta na računu naveden. Za nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV mora biti na računu zaračunana dejansko opravljena transakcija (storitev). V primeru prodaje trgovskega centra P. v … je šlo za navidezne transakcije, zato je pravilna odločitev, da je višina vstopnega DDV, ki ga je kot odbitek upošteval tožnik iz naslova nakupa obravnavne nepremičnine, v nasprotju z določili ZDDV-1.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe
V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ, ugotovil, da je odločba, izdana na podlagi druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK, zaradi vložene tožbe zaradi dejanja nelojalne konkurence po 13. členu ZVK (izvršilni naslov), postala izvršljiva 6. 12. 2011 in se zato dovoljuje njene izvršba. Tožnik še vedno proizvaja na prodaja določene tipe gozdarskih Vitlov Krpan s podporno nogo v U profilu, kjer je podporna noga pričvrščena fiksno z vijakom. Prvostopenjski organ tako ugotavlja, da tožnik kontrolirane odločbe ni izvršil. Zato je tožniku na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP zagrozil, da bo kot prisilni ukrep uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, če ne bo v celoti izpolnil obveznosti po izvršljivi in pravnomočni odločbi z dne 18. 8. 2011.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda - kreditirana naložba - subvencionirana naložba
Sprememba zahtevka v postopku poziva je skladno z določbami prvega odstavka 146. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) možna, zato je tožnik lahko predložil dodaten predračun za izvedbo izolacije cokla, s katerim je stroške izvedbe fasade zvišal na znesek, ki presega predpisanih 10.000 EUR, zato tožena stranka nima prav, da se dopolnitev zahtevka že v načelu ne upošteva. Obenem ima prav, da v tem primeru zahtevka, ki ju je tožnik postavil v postopkih javnega poziva (za kreditiranje in za nepovratna finančna sredstva) nista več enaka, s tem pa ne gre več za isto naložbo in s tem za situacijo, ki je pogoj za to, da se lahko uveljavi izjema od siceršnjega pravila, da financiranje istega ukrepa iz dveh različnih virov ni možno. Za pridobitev nepovratne finančne spodbude bi bilo potrebno, da bi priznani stroški kreditirane in subvencionirane naložbe bili višji od 10.000 EUR. V konkretnem primeru pa so bili priznani stroški kreditirane naložbe nesporno manjši od 10.000 EUR, zato odobritev nepovraten finančne spodbude ni bila možna.
ZEN člen 30, 30/1, 30/4, 30/5, 35, 35/1, 35/4, 35/4-7.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - stranka v postopku - pravna sposobnost
Kolikor geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti.
Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je prvostopenjski organ sprejel.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Večletne specialistične izkušnje, čeprav na širšem oz. drugem specialističnem področju, ki pa je pokrival področje nove specializacije, so vsekakor razumen razlog za različno ureditev položajev zdravnikov.