razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - obstoječa javna cesta - javna korist
Za značaj javne ceste ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
Prvostopenjski organ je imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B. Ker promet po sporni cesti oziroma poti nesporno poteka, ker gre za javno cesto oziroma javno pot, kategorizirano z občinskim odlokom o kategorizaciji cest ter je še vedno v lasti tožnika (torej ne države ali občine) in glede na to, da je podana tudi sorazmernost in nujnost razlastitve, so izpolnjeni pogoji za razlastitev te parcele, po kateri poteka pot. To pa pomeni, da ni podana očitana kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
ZZVZZ člen 15, 15-1, 48, 49, 51. ZPSV člen 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 208, 208/4.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - stečajni postopek
Z uvedbo stečaja se status družbenika ne izgubi. V postopku odmere prispevkov za socialno varnost tudi ni dopustno upoštevati premoženjskega in dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Socialna varnost davčnih dolžnikov je v določenem obsegu varovana z omejitvami davčne izvršbe po določbah ZDavP-2.
Davčni organ se za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotoviti kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre za prosto izbiro davčnega organa, pač pa za potrebno posledico, ker davčna zavezanka ni v zahtevanem obsegu izpolnila zakonsko predpisanih obveznosti do davčnega organa. Zaradi navedenega ji ne more biti dana možnost, da verjetno davčno osnovo zniža na podlagi dokazil, ki so le verjetno izkazana.
Preverjajo se lahko vsi podatki, ne glede na to, od kod ti podatki izvirajo. Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerim je razpolagala, niti obdobja, iz katerega izvira. V takem primeru davčni organ lahko utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven.
V petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se nepojasnjena prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti kateri dohodek odpade na posamezno davčno obdobje šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem za priznanje odbitka DDV odločilno predvsem, ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
Načelo sorazmernosti iz prvega odstavka 142. člena ZDavP-2 varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga in ne pred uporabo sredstva davčne izvršbe, ki ne omogoča poplačila davčnega dolga v celoti.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Z izpodbijano določbo (prvi odstavek 115. člena ZDoh-2) so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Sodišče se ne strinja s tožnico, da je položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana enak položaju, ki ga ima (v razmerju do staršev) otrok do 26. leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna tako po poimenovanju kot tudi po vsebini, kakršna izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa narekuje različno zakonsko ureditev, zato za zahtevo, da se enako kot položaj otroka obravnava v zakonu (ZDoh-2) tudi položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana, po presoji sodišča ni ne dejanske in ne (ustavno)pravne podlage.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 119/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, je tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP, nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je v postopku izdaje izpodbijanega sklepa odločila, ne da bi dala tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe seznani z vsemi relevantnimi okoliščinami, do katerih je tožena stranka prišla v postopku, ter mu ni dala možnosti, da se izjavi v zvezi s temi okoliščinami. Odgovor na tožbo pa ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve.
Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
ZTro člen 54, 54/18. ZUP člen 146. ZDavP-2 člen 140.
trošarina - doplačilo trošarine - poslovna uporaba električne energije - neposlovna uporaba električne energije - pripombe na zapisnik - upoštevanje pripomb na zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik končnim odjemalcem električne energije, in sicer državnim organom, organom lokalnih skupnosti in drugim subjektom javnega prava, pravilno obračunaval trošarino v višini, ki je določena za poslovno uporabo. Tožnik se je v pripombah na zapisnik skliceval na devetnajsti odstavek 54. člena ZTro in s tem uveljavljal, da gre v konkretnem primeru pri obravnavanih subjektih tudi za poslovno rabo. Z neobravnavanjem navedenih pripomb pa carinski organ tožniku ni dal možnosti, da dokazuje, da gre v konkretnem primeru tudi za poslovno rabo. V skladu z drugim odstavkom 146. člena ZUP, ki se uporablja subsidiarno, ima stranka vse do izdaje odločbe pravico pojasnjevati svoje trditve, to lahko stori tudi po obravnavi, če pripombe niso dane z namenom zavlačevanja in pri tem opraviči, zakaj tega ni storila na obravnavi. Dolžnost organa je, da v postopku spoštuje temeljna načela upravnega postopka. Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku danega roka, vendar še pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato bi bila dolžnost carinskega organa, da bi v skladu s temeljnim načelom materialne resnice upošteval tožnikove pripombe in se do njih opredelil.
ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - zavrženje vloge
Pristojnost reševanja sporov iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki se oblikujejo na področju elektronskih komunikacij med fizičnimi in pravnimi osebami glede na 1. člen ZPP, ni v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Organ za BPP je dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi. Tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da se organ za BPP ne bi smel spuščati v vsebino izrednega pravnega sredstva. Prav tako ni utemeljen ugovor, da s tem organ za BPP krati pravice do poštenega pravnega sredstva in do poštenega sojenja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - pavšalna nagrada v kazenskem postopku - povišanje nagrade
V okviru relevantnih zakonskih kriterijev, obsega zadeve in težavnosti primera, ni bilo mogoče upoštevati kot relevantnih okoliščin, na katere se je med drugim tudi sklicevala tožnica, in sicer da so se v času narokov na sodišču izvajali poostreni varnostni ukrepi, da je šlo za medijsko izpostavljenost tudi zagovornikov ter da so bili naroki časovno dlje trajajoči. Te okoliščine namreč ne vplivajo na obsežnost zadeve in tudi ne na težavnost. Organ za BPP ob upoštevanju zakonskih kriterijev obsega zadeve in težavnosti primera tožnici pavšalno nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave tudi po višini določil pravilno.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a. ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega DDV - pomanjkanje verodostojnih knjigovodskih listin - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Ob preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik nima pravdne sposobnosti, zakoniti zastopnik pa je sodišču sporočil, da tožbe ne odobrava. Sodišče je zato tožnikov tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Sporni objekt ni enostavni objekt, saj je zgrajen na varovalnem območju, za njegovo gradnjo pa investitor ni pridobil pisnega soglasja pristojnega organa (6. člen Uredbe o vrstah objektov ne glede na zahtevnost). Gradbeni inšpektor mu je zato utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Tožnici sta pred izdajo izpodbijane odločbe obrazloženo navajali, da so obravnavani objekti zgrajeni na podlagi izdanih dovoljenj. Inšpektor pa se do njunih navedb ni opredelil in predlaganih dokazov ni izvedel, pač pa je ukrep po 152. členu ZGO-1 izrekel v skrajšanem ugotovitvenem postopku. S tem je bistveno kršil določbe postopka, dejansko stanje pa je v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
Razveljavitev dela grafične karte rušitve (sklep, s katerim se je iz ZN Marina izvzela samo obveza rušitve obstoječega niza objektov ob E. ulici) ne predstavlja spremembe prostorskega akta.
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pravnomočna sodba P 416/2006, na podlagi katere se je ena od parc. št., ki so predmet spornega gradbenega dovoljenja, razdelila tako, da je tudi tožnica solastnica dela parcele, namenjene obravnavani gradnji. Po določbah ZUP se namreč pravnomočna odločba lahko odpravi ali razveljavi le z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku, predpisanem za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja.
Glede na to, da je sodišče o tožbenem zahtevku tožečih strank odločalo s sklepom III U 109/2012 z dne 24. 5. 2012 (točka I. izreka), ki je bil tožečim strankam vročen dne 28. 5. 2012, je sodišče predlog njihov za dopolnitev sodbe III U 109/2012-26 z dne 19. 6. 2013, s katero je bilo odločeno le o tožbi A.A. in B.B. in ni bila niti vročena navedenim predlagateljem, kot prepozen (drugi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo.
Javni razpis delodajalcem za izvedbo programa "asistentka/ asistent bom II" za obdobje 2013-2014.
javni razpis - program aktivne politike zaposlovanja - pogoji za dodelitev sredstev - kršitev pogodbenih obveznosti - namenska poraba sredstev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi pred iztekom dogovorjenega obdobja
Po presoji sodišča prenehanje pogodbe o zaposlitvi (sklenjene med tožečo stranko in A.A. v okviru drugega programa aktivne politike zaposlovanja) pred iztekom pogodbeno dogovorjenega obdobja subvencioniranja zaposlitve, ni mogoče šteti kot razlog za uporabo določbe javnega razpisa, ki določa, da vlagatelj ne izpolnjuje splošnih pogojev, če je v zadnjih 24-tih mesecih pred oddajo vloge na ta Javni razpis kršil pogodbene obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programov ali nenamensko porabo sredstev. Do odpovedi pogodbe je namreč prišlo po dogovoru med tožečo stranko in Zavodom RS za zaposlovanje, poleg tega pa ima delodajalec (v skladu z ZDR in kolektivno pogodbo) pravico, da pogodbo o zaposlitvi odpove, kadar nastanejo za to zakonsko določeni razlogi.