ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve in dela - delodajalec - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni vložil delodajalec, temveč sam tujec. Zato delodajalec ne more vložiti tožbe v upravnem sporu. Tožnik v upravnem sporu je namreč lahko (le) tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - osebni stečaj - dohodek prosilca
Da določbe ZBPP ne vsebujejo izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, še ne pomeni, da je navedena pravica (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP ter 22. člen Ustave) v postopku dodelitve BPP izključena. Nespoštovanje omenjenih določb je v obravnavanem primeru lahko vplivalo na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostalo sporno vprašanje možnosti tožnika za dostop do osebnega stečaja zaradi nezmožnosti razpolaganja z delom dohodkov, ki naj bi jih toženka upoštevala v okviru dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, medtem ko tožnik zatrjuje, da s tako ugotovljenim dohodkom ne more razpolagati, ker imata z ženo blokirane račune do minimalnega zneska.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 69, 69/1. ZPPKZ člen 8.
priznanje poklicne kvalifikacije - doktor dentalne medicine - tožba zaradi molka organa - enostopenjski postopek - spor polne jurisdikcije - narava stvari
Tožnica je vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“, skladno z ZPPKZ. Po izteku roka za izdajo odločbe je na toženko naslovila zahtevo, naj v 7 dneh izda odločbo, česar toženka ni storila. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža toženka v odgovoru na tožbo, bi prav tako lahko bila le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala toženka, glede na izpolnjene zakonske pogoje, tožnici izdati odločbo.
Pogoji za obravnavanje tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker narava stvari takšnega obravnavanja ne dopušča.
vozniško dovoljenje - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - postavitev skrbnika za posebni primer - oprostitev stroškov postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ni bilo treba postaviti skrbnika za poseben primer zaradi varstva pravic in koristi tožnika, ter v tem pogledu pojasnil, da gre v postopku napotitve na kontrolni zdravstveni pregled za korist tožnika in za javni interes, ter nadalje, da tožnik nastopa samostojno in suvereno. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila tožniku sicer delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar pa niti v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega akta niti v času izdaje drugostopenjske odločbe ta sklep sodišča še ni bil pravnomočen.
Organ, ki vodi upravni postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ne more plačati brez škode za nujno preživljaje sama sebe in svoje družine.
ZEN člen 31, 31/5, 51, 52. ZCes-1 člen 14. ZUP člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika o mejni obravnavi - javna listina
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člen) kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
S podajo pripomb, da se s parcelacijo ne strinjata, ker zanjo po njunem mnenju niso izpolnjeni predpisani pogoji, pa tožnika ne podajata navedb, s katerimi se lahko izpodbije zgoraj navedena zakonska domneva ter na njej temelječ zaključek, na katerem je gradil odločitev prvostopenjski organ, da so namreč bile stranke na mejni obravnavi seznanjene s potekom meje v naravi.
ZMed člen 2, 46, 46/1, 97, 87/1, 106, 106/1-3, 109, 109/3. ZUS-1 člen 52.
mediji - razširjanje radijskega programa - mrežni del radijskega programa - oglaševanje - obseg oglasov - dovoljenje za izvajanje dejavnosti - tožbena novota
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja ni potrebno, da je programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
Z ugotovljenim postopanjem (t.j. z razširjanjem različne programske vsebine v istem časovnem intervalu) je tožnik razširjal različne programe, ima pa izdano dovoljenje le za razširjanje enega radijskega programa, zaradi česar je ugotovljena kršitev (tudi) tretje alineje 106. člena ZMed (med obvezne sestavine dovoljenja namreč sodi med drugim ime programa) tudi podana, in sicer res ne izrecno, vendar v zadostni meri obrazložena že z razlogi odločbe o ugotovljenih kršitvah.
Tožnik uveljavlja tožbene novote, saj navaja nova dejstva, pri čemer pa ne obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, saj je možnost izjasnitve k spornim ugotovitvam toženke pred izdajo odločbe imel.
Toženka je svojo odločitev pravilno obrazložila tako, da ne gre za ustvarjanje novih programskih vsebin, temveč je treba zagotoviti le, da se na različnih radijskih frekvencah v časovnem intervalu mrežnega dela radijskega programa istočasno razširjajo po vsebini iste programske vsebine, ki jih tožnik kot izdajatelj pripravlja že zdaj.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, zato je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčna organa v obravnavanem primeru glede subjektivnega kriterija, torej zavedanja tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, predvsem slonita na stališču, da svojo dobrovernost, da ni mogel vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji, tožnik lahko dokaže le s tem, da bi poslovne dogodke verodostojno dokumentiral, ostale okoliščine, pa slonijo predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ na strani izdajateljev računov, ki ju je opredelil kot „missing trader“ družbi. Slednje pa glede na novejšo prakso SEU samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - začasno dovoljenje - diskrecijska pravica
Tožnik bi lahko zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja samo v primeru, če bi dosegel sporazum vseh upravičencev (avtorjev različnih varovanih del, izvajalcev različnih varovanih del, proizvajalcev fonogramov in filmskih režiserjev) glede delitve nadomestila (delitveni ključ oziroma delitveno razmerje). Takšen sporazum je nujen, saj prvi odstavek 154. člena ZASP določa delitveno razmerje zbranih nadomestil le na osnovni ravni. Za nadaljnjo delitev nadomestila na posamezne skupine upravičencev pa je potrebno skleniti dogovor o delitvi. Glede na naravo pravice do nadomestila je dogovor o delitvi nadomestila pogoj, brez katerega ni mogoče izdati tako stalnega, kot tudi začasnega dovoljenja. Za dosego dogovora o delitvi pa si morajo poleg upravičencev do nadomestila prizadevati tudi kolektivne organizacije, ki zastopajo posamezne upravičence do nadomestila. Glede na določbo 146. člena ZASP kolektivne organizacije niso same sebi v namen in ni pomembno, katera kolektivna organizacija bo upravljala s pravico do nadomestila, pomembno je le, da se bo nadomestilo od zavezancev uspešno pobralo ter pravično razdelilo med upravičence.
Ker brez dogovorov o delitvi nadomestila začasnega dovoljenja ni mogoče izdati, sodišče niti ni ugotavljalo, ali je za izdajo začasnega dovoljenja potrebno, da ima kolektivna organizacija za zbiranje nadomestila pooblastilo vseh ali samo večine upravičencev do nadomestila.
Tretji odstavek 189. člena ZASP izdajo začasnega dovoljenja zgolj omogoča, ne pa tudi zapoveduje.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo
Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2010 je bil tožnici vročen dne 1. 2. 2010, slednjega zoper njega ni vložila ugovora, denarna sredstva z računa davčnega dolžnika pa niso bila prenesena in sklep pa je bil v ustrezno evidenco vpisan dne 5. 2. 2010. Prav tako ni sporno, da banka o tem, da dolžnik pri njej nima dovolj denarnih sredstev za poplačilo davka, ni obvestila davčnega organa, ki je sklep izdal. Z opisanim dejanjem so izpolnjeni pogoji za ukrepanje po 170. členu ZDavP-2. Banka mora namreč ob prejemu sklepa o davčni izvršbi nemudoma ukrepati in zarubiti dolžnikova denarna sredstva ali pa, če dolžnik pri njej ob vročitvi sklepa nima denarnih sredstev za poplačilo davka, o tem obvestiti davčni organ.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
V zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
davčna izvršba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi za ugotovitev lastninske pravice na premičninah, zarubljenih po sklepu DURS, s katerim je tožnik napoten na vložitev tožbe. V ZUS-1 ni določeno, da sodišče v upravnem sporu lahko obravnava tudi ugotovitvene zahtevke o stvarnih pravicah, kadar so le-te v upravnih zadevah sporne. Tožnik lahko s tožbo, vloženo v upravnem sporu, zahteva le odpravo upravnega akta, izdajo oziroma vročitev upravnega akta ali spremembo pravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
V konkretnem primeru ni obrazloženo, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama.
Pravilnik o nagradah študentov Občine Medvode člen 9. ZVis člen 33.
dodelitev nagrade študentu - javni razpis - poziv k oddaji vlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V postopkih javnih razpisov je po ustaljeni upravno-sodni praksi potrebno natančno presoditi materialne in procesne vidike spora. Javni razpis in izbira sta tudi v funkciji varovanja enakih možnosti kandidatov iz 14. člena Ustave RS, da pod enakimi pogoji konkurirajo za javna sredstva. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar in ne le za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 2.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Za pravilno štetje odsotnosti je treba upoštevati zgolj polne dneve odsotnosti in ne tudi datume prihoda in odhoda iz države, predvsem v situaciji, ko iz potnega lista ni razvidna ura odhoda in prihoda oz. organ teh trenutkov ne ugotovi.
ZCes-1 člen 13, 13/5, 14, 14/3, 48, 55. ZEN člen 28, 28/3, 35, 48, 48/4, 51.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - meja ceste - elaborat - zapisnik o mejni obravnavi - aktivna legitimacija
Po 48. členu ZCes-1 sredstva za gradnjo obvozne ceste zagotavljata Republika Slovenija in občina, stranka z interesom pa je organ v sestavi ministrstva, ki je državni organ in izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest,zato je aktivna legitimacija stranke z interesom in občine podana.
Ker je odlok prostorski akt občine, po prvem odstavku 13. člena ZCes-1 pa se meja ceste določi na podlagi prostorskega akta države ali občine, je prvostopenjski organ imel podlago za izvedbo obravnavanega upravnega postopka.
ZUP člen 144, 154. Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 42.
dovoljenje za začasno uporabo javne površine - razveljavitev dovoljenja - uporaba javne površine v nasprotju z dovoljenjem
V konkretnem primeru je organ prve stopnje razveljavil dovoljenje z dne 10. 5. 2012, s katerim je tožniku dovolil začasno uporabo javne površine, ker je ugotovil, da se navedena javna površina ne uporablja v skladu z izdanim dovoljenjem.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 31, 31/1, 31/5, 32/3. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o urejanju meje ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški knjigi člen 4, 4/5, 4/6, 4/6-1, 4/6-3, 4/10, 4/11.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pooblaščenec - tožbena novota
Zapisnik mejne obravnave je bil voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca. Ta dokazni predlog pa je nedopustna tožbena novota po 52. členu ZUS-1. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati.
odpis davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave davka - delna plačila davčnega dolga - poračunanje plačil - vrstni red vračunavanja
Tožnik je imel ob posameznih plačilih prispevkov, ki jih izkazuje s predloženimi plačilnimi nalogi, neporavnane starejše obveznosti iz naslova teh prispevkov. Glede na obstoječi starejši dolg se je posamezno plačilo poračunalo skladno s pravilom o vrstnem redu vračunavanja, ki je veljalo v času, ko je bilo plačilo opravljeno. V skladu s tem pravilom se je s posameznim plačilom najprej poplačal najstarejši davčni dolg in njemu pripadajoče dajatve. Ker se je s posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje pokrival prej dospeli dolg, je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan. Za ta dolg pa je organ prve stopnje na podlagi 125. člena ZDavP-2 ugotovil, da je že poteklo pet let od takrat, ko je zastaranje prvič začelo teči in je zato pravica do njegove izterjave relativno zastarala ter ga zato skladno s 107. členom ZDavP-2 odpisal.