V konkretnem primeru ni obrazloženo, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V postopku odločanja o odobritvi BPP prisojni organ presoja le, ali so izkazani pogoji za odobritev BPP. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP ta presoja vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Presoja o tem je po navedenem obvezna in ne predstavlja meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja. Sodišče se zato ne strinja z očitkom tožnika, da izpodbijana odločba prejudicira odločitev sodišča o vloženem predlogu za obnovo postopka.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 2.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Za pravilno štetje odsotnosti je treba upoštevati zgolj polne dneve odsotnosti in ne tudi datume prihoda in odhoda iz države, predvsem v situaciji, ko iz potnega lista ni razvidna ura odhoda in prihoda oz. organ teh trenutkov ne ugotovi.
ZMed člen 2, 46, 46/1, 97, 87/1, 106, 106/1-3, 109, 109/3. ZUS-1 člen 52.
mediji - razširjanje radijskega programa - mrežni del radijskega programa - oglaševanje - obseg oglasov - dovoljenje za izvajanje dejavnosti - tožbena novota
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja ni potrebno, da je programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
Z ugotovljenim postopanjem (t.j. z razširjanjem različne programske vsebine v istem časovnem intervalu) je tožnik razširjal različne programe, ima pa izdano dovoljenje le za razširjanje enega radijskega programa, zaradi česar je ugotovljena kršitev (tudi) tretje alineje 106. člena ZMed (med obvezne sestavine dovoljenja namreč sodi med drugim ime programa) tudi podana, in sicer res ne izrecno, vendar v zadostni meri obrazložena že z razlogi odločbe o ugotovljenih kršitvah.
Tožnik uveljavlja tožbene novote, saj navaja nova dejstva, pri čemer pa ne obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, saj je možnost izjasnitve k spornim ugotovitvam toženke pred izdajo odločbe imel.
Toženka je svojo odločitev pravilno obrazložila tako, da ne gre za ustvarjanje novih programskih vsebin, temveč je treba zagotoviti le, da se na različnih radijskih frekvencah v časovnem intervalu mrežnega dela radijskega programa istočasno razširjajo po vsebini iste programske vsebine, ki jih tožnik kot izdajatelj pripravlja že zdaj.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - začasno dovoljenje - diskrecijska pravica
Tožnik bi lahko zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja samo v primeru, če bi dosegel sporazum vseh upravičencev (avtorjev različnih varovanih del, izvajalcev različnih varovanih del, proizvajalcev fonogramov in filmskih režiserjev) glede delitve nadomestila (delitveni ključ oziroma delitveno razmerje). Takšen sporazum je nujen, saj prvi odstavek 154. člena ZASP določa delitveno razmerje zbranih nadomestil le na osnovni ravni. Za nadaljnjo delitev nadomestila na posamezne skupine upravičencev pa je potrebno skleniti dogovor o delitvi. Glede na naravo pravice do nadomestila je dogovor o delitvi nadomestila pogoj, brez katerega ni mogoče izdati tako stalnega, kot tudi začasnega dovoljenja. Za dosego dogovora o delitvi pa si morajo poleg upravičencev do nadomestila prizadevati tudi kolektivne organizacije, ki zastopajo posamezne upravičence do nadomestila. Glede na določbo 146. člena ZASP kolektivne organizacije niso same sebi v namen in ni pomembno, katera kolektivna organizacija bo upravljala s pravico do nadomestila, pomembno je le, da se bo nadomestilo od zavezancev uspešno pobralo ter pravično razdelilo med upravičence.
Ker brez dogovorov o delitvi nadomestila začasnega dovoljenja ni mogoče izdati, sodišče niti ni ugotavljalo, ali je za izdajo začasnega dovoljenja potrebno, da ima kolektivna organizacija za zbiranje nadomestila pooblastilo vseh ali samo večine upravičencev do nadomestila.
Tretji odstavek 189. člena ZASP izdajo začasnega dovoljenja zgolj omogoča, ne pa tudi zapoveduje.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, zato je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčna organa v obravnavanem primeru glede subjektivnega kriterija, torej zavedanja tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, predvsem slonita na stališču, da svojo dobrovernost, da ni mogel vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji, tožnik lahko dokaže le s tem, da bi poslovne dogodke verodostojno dokumentiral, ostale okoliščine, pa slonijo predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ na strani izdajateljev računov, ki ju je opredelil kot „missing trader“ družbi. Slednje pa glede na novejšo prakso SEU samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga, kot povedano, dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej
Varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej je zagotovljeno z načelom zaupanja v pravo, ki je eno izmed načel pravne države. To načelo pa posamezniku ne zagotavlja nespremenljivosti pravnih položaj, temveč da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem interesu.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta
Tožnik ugotovitvi, da dokumenti, ki jih zahteva, niso nastali, ne oporeka. Ker so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, upravna organa nista imela podlage za to, da bi tožnikovi zahtevi ugodila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zamuda roka
Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP praviloma ni izpolnjen v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je npr. nedovoljenost pravnega sredstva ali zamuda roka.
ZPNačrt člen 79, 79/6. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 238, 238/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožniku v postopku na prvi stopnji glede pravno pomembnega dejstva ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in ga dokaže, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato bi moral drugostopenjski organ bodisi sam dopolniti postopek, bodisi prvostopenjsko odločbo odpraviti in zadevo vrniti upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.
Ni dvoma, da izvrševanje inšpekcijske odločbe pomeni poseg v tožničin pravni položaj, ki ga ima kot lastnica stanovanja v večstanovanjskem objektu, na katerega se nanašajo inšpekcijski ukrepi, vendar ta okoliščina ne utemeljuje uveljavljenega obnovitvenega razloga. Iz tožničinega predloga za obnovo postopka je jasno razvidno, da je tožnica predlagala obnovo postopka, končanega z izdajo odločbe z dne 6. 1. 2011, okoliščine, na katere se sklicuje (pridobitev lastninske pravice, nesodelovanje inšpekcijskega zavezanca, ravnanje inšpekcijskega organa), pa se nanašajo na čas po njeni izdaji in njeni pravnomočnosti.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - izločitev uradne osebe - nestrinjanje z gradnjo - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja
V tožbi tožnica izraža le svoje nestrinjanje z gradnjo in njenimi posledicami. Glede na tožbene trditve o tem, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano brez predpisanih podatkov oz. na podlagi pomanjkljive dokumentacije in brez njenega soglasja, sodišče pojasnjuje, da morebitna nepravilnost oz. nezakonitost upravnega akta sama po sebi še ni razlog za ničnost.
Katera odločilna dejstva in dokaze naj bi uradne osebe namerno izpustile, tožnica ne pojasni, zgolj dejstvo, da se z odločitvami upravnih organov, izdanimi v zvezi s sporno gradnjo, ne strinja in da se z njimi ni strinjal njen pravni prednik, pa same po sebi ne zadoščajo za dvom v nepristranskost uradnih oseb.
ZUP izrecno sicer ne določa, kateri zakon ali podzakonski predpis je treba glede na časovni vidik njegove veljavnosti uporabiti pri odločanju. Vendar je to praviloma zakon ali predpis, ki velja v času prvostopenjskega odločanja. Le v redkih vrstah upravnih stvari veljajo izjeme, kar izhaja tako iz načela zakonitosti (6. člen ZUP), kot tudi iz ustaljene upravnosodne prakse. Zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da je upravni organ druge stopnje ravnal napačno, ker pri obravnavi tožnikove pritožbe ni upošteval tedaj že veljavne Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - izguba delovne zmožnosti
Tožnik z odločbo, s katero mu je priznana II. kategorija invalidnosti, ne more izkazati trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
mednarodna zaščita - status begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - verodostojnost - subsidiarna zaščita
Mednarodna zaščita v RS pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. Toženka je utemeljeno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca. Pravilno je namreč ugotovila, da tožnik ni imel utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripisanega političnega prepričanja, saj iz zbranih informacij izhaja, da je prisilno novačenje prej izjema kot pravilo. Pravilno pa je ugotovila tudi, da bi imel tožnik ob vrnitvi v izvorno državo kot mladoletnik brez živečih staršev težave pri zagotavljanju najosnovnejših življenjskih potreb in bi bil tudi lahka tarča spolnih zlorab, trgovine z ljudmi, fizičnega nasilja, dela v nehumanih in nevarnih razmerah ipd., ter mu glede na navedeno priznala status subsidiarne oblike zaščite.
Za oceno verodostojnosti ni bilo odločilno oziroma bistvenega pomena (zgolj) to, da tožnik ni podal prošnje takoj, ko je bilo to mogoče; vendar pa je čas, ko je zaprosil za mednarodno zaščito, ob vsoti vseh ostalih okoliščinah tudi (lahko) eden od dejavnikov, ki vpliva na tožnikovo verodostojnost, čeprav ne bistveni.
brezplačna pravna pomoč - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna pomota
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za BPP 24. 12. 2012, v popisu spisa pa je navedeno, da je bila odločba izdana 3. 7. 2013. Pri drugem od navedenih zapisov datuma gre zato po presoji sodišča za očitno pomoto. Ta pomota v ničemer ne vpliva na voljo upravnega organa, kot je izražena v izreku izpodbijane odločbe, zato sodišče meni, da ni razloga, da je ne bi bilo mogoče obravnavati v smislu pomote iz prvega odstavka 223. člena ZUP.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - izločitev uradne osebe
Pravice in pravne koristi v zvezi z lego objekta, ki je predmet uporabnega dovoljenja, lahko lastniki sosednjih nepremičnin varujejo v postopku izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, ni pa to predmet postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Zato morebitna ničnost tega dovoljenja ne omogoča odprave pravnih posledic gradnje, za katero je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Tudi okoliščine, ki naj bi tožnici in njeni družini povzročale škodo, ne utemeljujejo pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti uporabnega dovoljenja.
Neutemeljen je tožbeni očitek o neupoštevanju dvoma v nepristranskost uradnih oseb, ki so vodile upravni postopek na prvi in drugi stopnji. Katera odločilna dejstva in dokaze naj bi uradne osebe namerno izpustile, tožnica ne pojasni, zgolj dejstvo, da se z odločitvami upravnega organa, izdanimi v zvezi s sporno gradnjo, ne strinja in da se z njimi ni strinjal njen pravni prednik, pa same po sebi ne zadoščajo za dvom v nepristranskost uradnih oseb.
dostop do informacij javnega značaja - demokratična funkcija - funkcija nadzora - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Tožeča stranka je s tem, ko je na toženo stranko naslovila tako veliko število vlog za dostop do informacij javnega značaja, zlorabila pravico. Njen namen namreč ni bil le dostop do informacij, da bi lahko izvrševala demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, pač pa je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipala z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih.
O zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je bilo dokončno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Tožeča stranka pa zoper dokončno odločitev o stroških pritožbenega postopka ni sprožila upravnega spora, zato je odločitev organa druge stopnje v tem delu postala pravnomočna. Upravni organ je zato pravilno zavrgel ponovni zahtevek tožeče stranke za odločanje o stroških pritožbenega postopka.