stroški kazenskega postopka - delno oprostilna sodba - odločitev o stroških postopka
Če vložnik z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za odmero stroškov, ne izpodbija pa pravnomočne sodbe, s katero je bilo povsem enako odločeno o stroških postopka, zahteva ne more biti utemeljena.
gradnja na tujem svetu - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki se nanaša na pravilo povezanosti zemljišča in objekta, ni utemeljen, saj je to pravilo izhajalo tako iz pravnih pravil ODZ, kot tudi določb ZTLR (II Ips 851/94).
S tožbenim zahtevkom stranka začrta meje razpravljanja in odločanja v pravdnem postopku, zato zavrnitev tožbenega zahtevka nikoli ne more pomeniti njegove prekoračitve.
SKPGd člen 43, 43/3. ZMPUPR člen 3.ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8.
plačilo razlike plače - izhodiščna plača - osnovna plača
Tožnik v pogodbi o zaposlitvi ni imel določenega denarnega zneska osnovne plače, vendar zgolj zato še ni upravičen do plačila razlike v plači. Le-ta bi mu šla le v primeru kršitve določb veljavnih kolektivnih pogodb o najnižji izhodiščni plači za tarifni razred tožnikovega delovnega mesta ali zakonskih določb o minimalni plači.
Sodno varstvo po 54. ali 204. členu ZDR je zagotovljeno le, če delodajalec ne izpolni svojih obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitev in vzpostavi stanja, kot da teh kršitev ali posledic prenehanja oziroma veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. V nasprotnem primeru je vložitev tožbe nesmiselna, saj spora ni (več) in ni izkazan pravni interes kot posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe.
ZTPDR člen 14, 14/2. ZDR (1990) člen 16, 16/1.ZPP člen 339, 339/1, 360, 360/1.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - podlaga za uvedbo poskusnega dela - splošni akti delodajalca
Brez predhodne opredelitve poskusnega dela na določenih delovnih mestih (z opredelitvijo trajanja, spremljanja in ocenjevanja tega dela) v splošnem aktu, delodajalec nima podlage, da bi le v objavi prostih delovnih mest navedel dodatni pogoj poskusnega dela in poskusno delo nato določil v pogodbi o zaposlitvi. Zato je pomembna opredelitev do enega od bistvenih ugovorov tožnika - da tožena stranka v času sklepanja delovnega razmerja s tožnikom in kasneje ni imela splošnih aktov.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZDSS (1994) člen 21, 21/2.
vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Ker v tožbi označena vrednost spornega predmeta ne dosega revizijske meje in ker so bile predmet spora zgolj okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o višini dodatka za stalnost, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-4, 118, 125, 177.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Ker se sodišči prve in druge stopnje nista opredelili do navedb tožene stranke o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ter do vprašanja, zakaj ne pride v poštev uporaba 2. odstavka 118. člena ZDR, sta zmotno uporabili materialno pravo.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Čas dežurstva oziroma straže, ki lahko predstavlja tako opravljanje posameznih nalog s tega področja, kot čas pripravljenosti in počitka, se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
Glede pravic in dolžnosti izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev je potrebno upoštevati ne le določbe ZJU (101. do 105. člen), temveč tudi 172. člen ZDR. V 1. odstavku 172. člena ZDR je določena pravica in dolžnost delavca do izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja tudi z namenom ohranitve zaposlitve, v 2. odstavku pa dolžnost delodajalca, da zagotovi izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo iz teh dveh razlogov, temveč na podlagi zakona, toženi stranki ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu serviser II, ukinitev delovnega mesta serviser-programer ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
URS člen 154. ZNZ člen 90.ZPIZ člen 211.ZPIZ-1 člen 282. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 7, 8.
razporeditev - zavarovalna doba s povečanjem - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - objava splošnega akta delodajalca
Ker so s splošnim aktom delodajalca urejene pravice delavcev iz delovnega razmerja, mora biti ta ustrezno ob smiselni uporabi 154. člena Ustave Republike Slovenije objavljen, da se lahko delavci z njim seznanijo. Brez tega splošnega akta delodajalca ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja.
Pravilna je ugotovitev, da delodajalec nima ustreznega delovnega mesta za delavca, če sicer obstaja primerno sistemizirano delovno mesto, za katerega pa se je delodajalec odločil, da ga ne bo zasedel, ker se bodo dela opravljala na drug način. Gre za poslovno odločitev, ki je v pristojnosti delodajalca.
Nekaterih pomanjkljivosti v disciplinskem postopku ni mogoče popraviti v sodnem postopku, npr. glede imenovanja in sestave disciplinskih organov ali če je disciplinska komisija o kršitvi, ki je bila predmet razširjene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, odločila, ne da bi izvajala dokazni postopek.
ZPIZ člen 211.ZPIZ-1 člen 282. ZNZ člen 90. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 7, 8.
razporeditev - zavarovalna doba s povečanjem - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - policija
V 8. členu Uredbe o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, je določeno, da morajo biti delavcem, ki so razporejeni na delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba ne šteje več s povečanjem, izdane nove odločbe. Slednje pomeni, da o priznanju zavarovalne dobe s povečanjem v odvisnosti od razporeditve na posamezna delovna mesta pri toženi stranki odloča delodajalec.
ZPIZ-1 člen 101, 102, 446.ZZRZI člen 40.ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - ustreznost delovnega mesta - dopolnilno izvedensko mnenje
Za invalida bo delodajalec - drugače kot pri drugih delavcih v primeru individualnih odpustov iz poslovnega razloga - moral iskati ustrezno zaposlitev tudi pri drugih delodajalcih, invalida pa bodo v primeru odklonitve lahko zadele enake posledice, kot pri odklonitvi ustrezne zaposlitve pri dotedanjem delodajalcu. V 5. odstavku 101. člena ZPIZ-1 je določeno, da dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta lahko zahtevata zavarovanec (torej delavec) in delodajalec. Toda to ne pomeni, da take listine ni mogoče upoštevati, če je njeno izdajo zahteval ali predlagal kdo drug, na primer novi delodajalec.
Kdaj preneha potreba po opravljanju določenega dela po 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, je dejansko vprašanje. Dan začetka veljavnosti Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto, na katerem je delala tožnica, je lahko pomemben, vendar ni odločilen. Če je bilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi znano, da delo ni več potrebno (27.6.2005), datum veljavnosti tega pravilnika (1.8.2005) na odločitev ne more vplivati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - izvršitev pravnomočne sodbe - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Tožena stranka nastopa dela tožnici ni pogojevala s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi. Če se tožnica ni strinjala z novo pogodbo o zaposlitvi, ji le-te ni bilo treba podpisovati, vendar pa tožnica zaradi tega ni imela utemeljenega razloga, da se ni odzvala pozivu na delo po pravnomočni sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23378
ZKP člen 98, 98/2, 371, 371/1-11, 371/2, 392, 392/1, 392/5, 398, 398/1-3.KZ člen 217. KZ (1977) člen 171, 171/1, 171/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nejasnost razlogov - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - dokazni standard - gotovost - goljufija - opis kaznivega dejanja - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - premoženjska korist - stroški kazenskega postopka
Ugotovitvi obsodilne sodbe za kaznivo dejanje goljufije, da obdolženec "... ni uspel vrniti dolga v dogovorjenem roku ..." in "... da je zaradi nezmožnosti plačila (prvega) kredita ponovno prepričal oškodovanca..." ne zadostita standardu gotovosti obsodilne sodbe, da je imel obsojenec od vsega začetka goljufivi namen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23787
ZKP člen 144, 144/1-6, 314, 314/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1.KZ člen 125, 244, 244/1, 244/2.ZS člen 113a.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - nepodpisano izvedeniško mnenje - zapisnik o glavni obravnavi - snemanje glavne obravnave - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti - oškodovanec - zloraba položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vštevanje pripora v tujini
Kvalifikatorna znaka kaznivega dejanja zlorabe položaja, velika premoženjska korist in velika premoženjska škoda, sta predpisana alternativno. Obsojencu se očita koristoljubni in ne škodoželjni motiv, zato bi opis kaznivega dejanja vseboval vse znake kvalificiranega kaznivega dejanja po 2. odstavku 244. člena KZ tudi, če sploh ne bi navajal, kdo je bil oškodovanec in za kolikšno škodo.
ZOR člen 600, 614, 614/1, 615, 615/1, 616, 616/2, 623, 623/1, 623/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
pogodba o delu - plačilo - sporazum o okvirni ceni - grajanje napak - znižanje cene - določitev plačila
Nov sporazum o okvirni ceni za opravljeno delo je spremenil dogovor po prvotnem predračunu. Z novim dogovorom je nastala nova pogodbena obveznost, ki stranki veže, zato mora tožena stranka plačati dogovorjeno in obračunano ceno storitve.