ZP člen 55, 55/3, 57, 167, 167/1-4, 252, 253, 253/2.URS člen 22, 23.ZP-1 člen 199.ZKP člen 129.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve kazni - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - načelo zakonitosti - enako varstvo pravic - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - odločba višjega sodišča o pritožbi - izvršitev odločbe o prekršku
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča.
dokazni standard za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazni standard ni nekakšna absolutna kategorija, ki bi vnaprej in klišejsko veljala za vse primere in za vse življenjske situacije. Posebej v primerih, kakršen je obravnavani, ko je mogoče oškodovančev prispevek presojati samo z vidika prospektivne analize vzročnosti, se pravi s spraševanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škode ali večjega obsega škode, od tožene stranke, ki nosi dokazno breme, ni mogoče zahtevati najviše stopnje dokazanosti (gotovosti), ki je že sama po sebi bolj idealna kot realna kategorija.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - izrek pogojne obsodbe
Sodišče lahko pogojno obsodbo izreče le v primeru, če je storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Z določitvijo enotne kazni nad dve leti v izpodbijani pogojni obsodbi je sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in je torej prekršilo kazenski zakon po 5. točki 372. člena KZ.
Državljanstvo urejajo predpisi, tako da državljanstvo vselej pomeni pravno vez, ne pa tudi nujno dejansko vez z določeno državo. Za pridobitev domovinske pravice in posledično državljanstva pa ni bilo odločilno bivanje v nekem kraju in tudi ne državljanstvo matere. Na odločitev o državljanstvu Ljudske republike Slovenije zato ne vpliva niti življenje v Sloveniji in tudi ne obstoj začasne osebne izkaznice, v kateri je bilo kot stalno prebivališče navedena občina Celje, ki leži na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
ZP člen 55, 55/1, 55/3, 57, 252, 252/2, 253.URS člen 22, 23, 158.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - izvršitev odločbe - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - načelo zakonitosti
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča.
ZPP člen 215, 224, 224/1, 224/3.ZOR člen 898, 898/1.
javna listina - dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - zavarovalni primer - nezgodno zavarovanje - nezgodna smrt ali samomor
Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje spregledali dokazno pravilo iz 1. odstavka 224. člena ZPP in sta napačno šteli, da dokazno breme nosi toženka, to ni vplivalo na samo zakonitost in pravilnost odločitve. Sodišči o pravno relevantnem dejstvu oziroma o obstoju nezgode namreč nista sklepali na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP), temveč je sodišče prve stopnje ugotovilo, sodišče druge stopnje pa je to ugotovitev sprejelo, da je v navedenem primeru smrt posledica nezgode, ne pa samomora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - izvršba po uradni dolžnosti
To, da izvršilni naslov, ki je podlaga za izvršbo po uradni dolžnosti, izvira iz postopka, v katerem je kot obdolženka nastopala predsednica okrajnega sodišča v ..., ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Bistveno je namreč, da kot stranka ne nastopa v tem (izvršilnem) postopku.
Ker revizijsko sodišče ne pazi na bistvene kršitve postopka po uradni dolžnosti, je treba vsak tak očitek obrazložiti in konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe, mora revident jasno, razločno in konkretno povedati, katere so tiste navedbe, ki naj bi po njegovem ostale prezrte.
ZP člen 55, 55/3, 57, 167, 167/1-4, 252, 253, 253/2.URS člen 22, 23.ZP-1 člen 199.ZKP člen 129.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - načelo zakonitosti - enako varstvo pravic - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - odločba višjega sodišča o pritožbi - izvršitev odločbe o prekršku
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča.
ZOR člen 18, 154, 154/2, 173.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. Pravilnik o varstvu v urejenih kopališčih člen 7, 8.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - padec na mokrih stopnicah na mostu med bazeni - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - dovoljenost revizije - obveznost opredelitve sodišča do navedb strank
Hoje po mokrih stopnicah, obloženih s protidrsnimi ploščicami in opremljenimi z obojestransko ograjo, kot so bile ugotovljene v obravnavanem primeru, ko je šlo za uporabo mostu na območju bazena, čez katere so kopalci hodili bosi, ne more predstavljati večje nevarnosti. Nevarnost v takih pogojih uporabe tako glede na namen kot območje kraja, ne odstopa od povprečja. Zato tožnikove škode po presoji revizijskega sodišča ni mogoče uvrstiti med škode, ki so nastale zaradi objektivne odgovornosti v posledici nevarne stvari ali dejavnosti.
Pravdnim sodiščem se v obrazložitvah svojih odločb ni treba opredeljevati do tistih navedb strank, ki za odločitev niso relevantne ali so očitno nesmiselne ali pomenijo zlorabo procesnih pravic. Ker se obveznost obrazložitve odločbe nanaša le na pravno relevantna dejstva, sodišče, tudi če nek nerelevanten dokaz sicer izvede, rezultata tega dokaza ni dolžno navajati v obrazložitvi.
ZP člen 55, 55/1, 55/3, 57, 252, 252/2, 253.URS člen 22, 23, 158.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - izvršitev odločbe - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - načelo zakonitosti
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča.
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2, 76, 76/1.ZPP člen 5, 339, 339/2-8.URS člen 22.ZNP člen 4, 37.ZMZPP člen 109, 109/4, 111.
načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja v postopku - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nepravdni postopek
Ker udeleženca nista bila prisotna ob izvajanju dokazov in jima je bila zato odvzeta pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanje, je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP).
Izpolnjevanje merila iz 1. odstavka 13. člena ZST se lahko dokazuje le na način, določen v 3. odstavku 13. člena ZST, to je z odločbo o dohodnini, s potrdilom o dohodkih in s potrdilom o premoženjskem stanju. Listin v smislu 3. odstavka 13. člena ZST pa tožnik ni predložil niti potem, ko ga je upravno sodišče pozvalo k temu. Prvostopenjsko sodišče torej pri svoji odločitvi ni storilo nobenih kršitev, ker je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks zato, ker listine niso bile predložene.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Obdolženec oziroma druge osebe nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa dajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.
postopek o prekršku - pritožba - rok za pritožbo - pravnomočnost - postopek pred sodiščem druge stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje
Višje sodišče mora ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je bila na škodo obdolženca prekršena materialna določba zakona ali predpis, ki določa prekršek, med drugim tudi ali je pregon za prekršek zastaral.
odločanje višjega sodišča o pritožbi - prepoved reformatio in peius - odločba o sankciji - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri oceni, ali je sprememba kazenske sankcije, ko je sodišče izrečeno sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije za dobo enega meseca spremenilo tako, da je izreklo prepoved vožnje motornega vozila "C" kategorije za dobo enega meseca, v škodo storilca, ni mogoče izhajati zgolj iz zakonske ureditve, temveč je treba sankciji primerjati z vidika dejstev na strani konkretnega storilca (zaposlitev, druge dnevne aktivnosti ipd., zaradi katerih storilec potrebuje vozniško dovoljenje določene kategorije).
Določbo 427. člena ZKP v zvezi s členom 171 ZP-1 je treba tudi ob upoštevanju dejstva, da v postopku zaradi prekrška ni izrednega pravnega sredstva obnove postopka, razlagati tako, da sme Vrhovno sodišče na tej podlagi razveljaviti izpodbijano odločbo ne samo ob (očitno) zmotno ugotovljenem dejanskem stanju temveč tudi ob (očitno) nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudne obresti - konformna metoda - prepoved obrestnih obresti - izjeme od prepovedi anatocizma
Izjema od splošnega pravila prepovedi anatocizma je lahko eksplicitna, lahko pa je tudi implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti.