ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - resen in utemeljen razlog za odpoved
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena le kot skrajno sredstvo. Mogoče je razumeti prizadevanje delodajalca za višje standarde dela oziroma zavzemanje za to, da delavci vestno opravljajo delo na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi in dosledno upoštevajo delodajalčeva navodila, vendar se ni mogoče izogniti tudi upoštevanju razumnih, objektiviziranih meril pri presoji teže kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitve morajo biti takšne, da dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Predmet presoje so le ugotovljene kršitve iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sklep o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravic
Tožnik se roku za varstvo pravic in za sodno varstvo zoper sklep delodajalca o njegovih pravicah in obveznostih ne more izogniti s sklicevanjem na uveljavljanje domnevne ničnosti ene od podlag za izdajo takšnega sklepa. Varstvo pravic delavcev in uveljavljanje le-teh pred sodiščem je v 83. členu ZTPDR posebej urejeno tudi v razmerju do uveljavljanja ničnosti po obligacijskih predpisih.
ZGD člen 449, 449/3.ZDR člen 72, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2.
razrešitev direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev poslovodje d.o.o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto pomeni utemeljen razlog za odpoved iz razloga nesposobnosti. Če stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, je od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - bivališče dolžnika
Čeprav dolžnik ni izrecno ugovarjal krajevni pristojnosti, je sodišče o krajevni pristojnosti pravilno odločilo v skladu z drugim odstavkom 55. člena (v zvezi s 1. točka prvega odstavka) ZIZ. O nepristojnosti je tako odločalo v okviru preizkusa dolžnikovega ugovora in zato niso upravičeni očitki perpetuacije pristojnosti.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja
Ker tožnici delovno razmerje pri delodajalcu sploh ni prenehalo, ne izpolnjuje pogojev za izpolnitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI.
Nezakonitost dokončne odločbe delodajalca o prenehanju delovnega razmerja po 6. točki 1. odstavka 100. člena ZDR ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja.
prava volja pogodbenih strank - razlaga pogodb - nasprotovanje morali - kršitev konkurenčne prepovedi - nadomestilo zaradi kršitve konkurenčne prepovedi - nedopustna podlaga pogodbe
Dogovor (po katerem naj bi bil en družbenik upravičen do pogodbeno dogovorjenega dohodka, ki vsebinsko predstavlja odmeno za kršitev prepovedi konkurence s strani drugega družbenika) ne more uživati pravnega varstva. Gre za nedopustno podlago, saj je razlog, zaradi katerega je nastala pogodbena zaveza, v nasprotju z moralo. Treba je namreč upoštevati, da je prepoved konkurence krepila medsebojno zaupanje udeležencev v gospodarski družbi; da je bil s prepovedjo konkurence varovan poseg v bistvo družbe, njen obstoj, dejavnost in razvoj; da so bili s prepovedjo konkurence posebej varovani interesi družbe (ki pa kljub temu ni bila stranka sporne pogodbe). Prav tako je treba upoštevati, da d.o.o. (katere družbenika sta bila stranki spora) ni bila le predmet obligacijske (konkretneje družbene) pogodbe, ampak tudi nov subjekt, ki je bil do določene mere samostojen, celo nasproti družbeni pogodbi in njenima družbenikoma.
Ureditev konkurenčne prepovedi v 41. in 42. členu ZGD je bila splošna in primarna. Veljala je za vse, v prvem odstavku 41. člena ZGD navedene, osebe. Tako je bila prepoved izrecno določena tudi za družbenike in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Čeprav je ZGD v tretjem odstavku 41. člena predvidel možnost, da je akt o ustanovitvi družbe (pogodba oziroma statut) lahko določil pogoje, ob katerih je bilo osebam iz prvega odstavka njegovega 41. člena dopustno sodelovati v konkurenčni družbi, pa vendar nikjer ni vzpostavil ureditve, ki bi odstopala od 41. in 42. člena (na podlagi slednjega bi bila premoženjskopravne sankcije zaradi kršitve konkurenčne prepovedi upravičena uveljavljati le družba).
delitev skupnega premoženja - pojem dela v zakonski zvezi - ugodnost privatizacijskega odkupa stanovanja
Upoštevati je treba celoto skupnega premoženja, za katerega načeloma velja enovit pristop. V tej zadevi sta se tako tožnik kot toženka strinjala, da je njun delež na skupnem premičnem premoženju iz tožbenega in tudi nasprotnega tožbenega zahtevka enak. Ustaljeno sodišče sodne prakse je, da ugodnosti privatizacijskega nakupa po prejšnjem SZ ni mogoče šteti v korist samo enega od zakoncev, pač pa obeh. Prav na teh ugodnostih pa temelji tožničina teza, da hiša ni skupno premoženje, ker je bila kupnina zanjo in tudi nizka kupnina za stanovanje pokrita s kupnino naslednjega kupca stanovanja. Tako izhodišče je zmotno, saj tudi sestava same finančne konstrukcije in njena izvedba pomeni eno od različnih oblik aktivnosti zakonca pri pridobivanju premoženja v času trajanja zakonske zveze.
ZKP člen 420, 521, 521/1, 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor v ekstradicijskem postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoji za začasen pripor - sklep o odreditvi pripora - vzporednost odreditve pripora in ekstradicijskega pripora
Pripor je mogoče odrediti le na eni zakonski podlagi. Če je zoper obdolženca odrejen pripor v nedokončani kazenski zadevi, ne more biti hkrati odrejen začasni pripor v ekstradicijskem postopku.
vsebina revizije - obseg obrazložitve v odločbi sodišča druge stopnje - skladenjska nerazumljivost vloge
Na vprašanje pravilnosti izvedbe dokaza z branjem zapisnikov iz kazenskega postopka namesto ponovnega zaslišanja strank je že odgovorilo pritožbeno sodišče. Odgovor pritožbenega sodišča je pregleden, strokoven in tudi procesnopravno pravilen ter ga revizijsko sodišče tu ne bo ponavljalo(6. stran odločbe pritožbenega sodišča). Na tak odgovor je revizija, kolikor je to iz njenega besedila mogoče izluščiti, podala dve navedbi, ki so povzete v točki VIII te sodbe. Iz njih ne izhaja očitek, da bi bili razlogi pritožbenega sodišča glede soglasja strank k takšni izvedbi dokaza, protispisni. Edino to pa bi lahko omajalo sicer pravilne razloge pritožbenega sodišča. Kakšnega drugačnega odgovora na te revizijske navedbe (ki očitno grajajo oz. pravilneje: ne sprejemajo prej navedenih strokovnih razlogov pritožbenega sodišča) zaradi njihove skladenjske nerazumljivosti revizijsko sodišče tudi ne more dati.
ZIZ člen 55, 55/1-8. ZPPSL člen 59, 59/3, 61, 61/1, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
trditveno breme - izvršilni postopek - izvršilni naslov - potrjena prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti - učinki prisilne poravnave - opozicijski ugovor
Tretji odstavek 64. člena ZPPSL se nanaša na tiste terjatve, ki v sklepu o potrditvi prisilne poravnave niso bile ugotovljene niti ni upnik v zvezi z njimi pred potrjeno prisilno poravnavo pridobil izvršilnega naslova. Sklep o potrditvi prisilne poravnave v tem primeru nima moči pravnomočne odločitve, ampak ima le ustrezne materialnopravne učinke. Ker je potrjena prisilna poravnava dejstvo, ki v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve upnika, že obstaja, velja pravilo, da se mora stranka, ki ima za to pravni interes, nanj sklicevati že v samem postopku za ugotovitev obstoja terjatve (prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP), ne pa morda šele v obliki opozicijskega ugovora v izvršilnem postopku.
pripor - odreditev pripora - kršitev hišnega pripora - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - nadzor izvajanja hišnega pripora - nedovoljen dokaz - izjave staršev obdolženca na policiji
Ob ugotovitvi kršitev hišnega pripora iz 4. odstavka 199.a člena ZKP ni potreben predlog državnega tožilca za odreditev pripora, saj po 5. odstavku 199.a člena ZKP le sodišče nadzoruje izvajanje ukrepa hišnega pripora in lahko pri kršitvah tudi samo ukrepa.
Izjave obdolženčevih staršev policiji v zvezi s hišnim priporom ne predstavljajo nedovoljenega dokaza, kot je predviden v 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, saj se ne nanašajo na kaznivo dejanje, ki se očita obdolžencu.
dovoljenost revizije - laična revizija - nepopolna vloga - postulacijska sposobnost - rok za vložitev revizije - zakonski rok - prepozna revizija - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Pomanjkljivost revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče odpraviti zato je treba tako laično revizijo zavreči. Če sodišče prve stopnje z njo ravna po 108. členu ZPP in stranka nato vloži novo revizijo po odvetniku, je druga revizija prepozna.
Pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov in le eni nediferencirani navedbi vrednosti spornega predmeta sodišče ne more izvesti postopka po 108. členu ZPP, ker bi s tem poseglo v enakopravnost strank v postopku.
ZUS-1 člen 2, 17, 31, 32, 36, 72, 75, 77.ZIZ člen 272.
začasno prebivanje tujca - začasna odredba - dokončen upravni akt - pasivna legitimacija, upravni organ prve stopnje ali pritožbeni organ
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, saj je odločilo o tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe in jo je zavrnilo glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZUS-1, čeprav je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe v zvezi z odločbo tožene stranke in ne v zvezi z dokončnim upravnim aktom organa prve stopnje, in to na podlagi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ne ZUS-1. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku pozvati tožnika, v skladu z določbama 31. člena ZUS-1, da v določenem roku popravi pomanjkljivosti tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe glede izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje in šele nato po popravi o tem odločiti v skladu z določbami ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23567
ZKP člen 329, 329/2, 344, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-4, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 180, 180/2. Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije člen 100, 100/2. Kazenski zakon Socialistične federativne republike Jugoslavije člen 24.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - dokazni postopek - dokazna vrednost kazenske ovadbe - pravice obrambe - sprememba obtožbe - rok za pripravo obrambe - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - posilstvo - kvalificirana oblika - pomoč
Glede kvalificirane oblike kaznivega dejanja se mora pomagač zavedati, da pomaga pri posilstvu, pri katerem posiljuje oškodovanko več oseb, torej da storilcem izvršitvenega dejanja pomaga pri množičnem posilstvu, pri tem pa zadošča že, da pomaga enemu od teh.
ZZZDR člen 180, 180/3, 185, 185/1.ZPP člen 78, 98, 112.
skrbništvo nad mladoletno osebo - pooblastilo skrbnika za vložitev tožbe - odobritev procesnega dejanja s strani centra za socialno delo - zavrženje tožbe
Skrbništvo ima med drugim tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb (v tem primeru otroka), ki so pod skrbništvom (tretji odstavek 180. člena ZZZDR). Po določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. Iz določb ZZZDR, ki se nanašajo na skrbništvo in na vlogo Centra za socialno delo pri postavljanju skrbnika, nedvomno izhaja poudarjena kontrolna funkcija, ki jo Center za socialno delo opravlja. Ker ima Center za socialno delo, ki ima po omenjeni določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR celo pravico, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ni sprejemljiva toga razlaga. po kateri ne bi smel sam odobriti vložitve tožbe zaradi varovanja otrokovih premoženjskih koristi, posebej v obravnavanem primeru, ko skrbnica ni pravočasno podpisala pooblastila odvetniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Toženka je sodnica, nekdanja kolegica sodnikov sodišča, pred katerim teče pravda. To in narava spora utemeljuje odločitev o prenosu pristojnosti.
ZTLR člen 25.ZPP člen 182, 182/3. ODZ paragraf 418, 419.
pridobitev lastninske pravice na objektu brez zemljišča - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje - zahteva za varstvo zakonitosti - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o podrejenem zahtevku
Niti pravna pravila ODZ, niti kasnejša pravila ZTLR (niti sedanja, vsebovana v SPZ) ne omogočajo pridobitve lastninske pravice na objektu brez ustreznega zemljišča.
enotno sosporništvo - solidarni dolžniki - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Tudi če bi se tožbena (pravna, zgolj v zahtevku postavljena) teza o solidarnem dolžništvu tožencev izkazala za resnično, toženci zaradi tega še niso enotni sosporniki.
pridobitev - državljan druge republike - položaj in delo osebe v JA - podlaga za obstoj nevarnosti za državo
Že položaj in z njim povezana narava dela v sestavu bivše JA (pomočnik komandanta ... korpusa) je dejanska podlaga za ugotovitev obstoja nevarnosti za državo in s tem podlaga, da se lahko vloga za pridobitev državljanstva zavrne.