dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - pravniški državni izpit - pravni pouk - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - načelo pravne države
Laična revizija ni dovoljena ter po izteku roka za vložitev revizije pozivanje stranke, naj vloži novo revizijo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ne bi imelo nobenega smisla. Takšna revizija bi bila namreč prepozna.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dovoljenost revizije - revizija zoper sodbo sodišča prve stopnje
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Glede na obseg pritožbenega izpodbijanja je postala zavrnitev zneska 100.000 SIT kot dela zahtevane odškodnine za strah pravnomočna že na prvi stopnji. Z revizijo ni mogoče izpodbijati (pritožbeno neizpodbijanega dela) prvostopenjske sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23416
ZKP člen 269, 269/1-2, 355, 355/2, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 15, 184, 184/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasnost izreka - sestavine obtožnice - sodba - opis kaznivega dejanja - čas in kraj storitve kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - obrazložitev sodbe - dokazna ocena - presoja verodostojnosti protislovnih dokazov - presoja pritožbenih navedb - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja - spolno dejanje - kazenska odgovornost
Čeprav sta čas in kraj storitve obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, ker ga individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan (in omogočata učinkovito obrambo), pa v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja ni vedno možna njuna natančna opredelitev glede vsakega dejanja posebej; opis dejanj, ki obsega ponavljajoče se istovrstno ravnanje v širšem časovnem obdobju je ustrezna konkretizacija navedenih sestavin kaznivega dejanja.
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje ni vselej zavezano k izrecni opredelitvi do pritožbenih navedb, prav tako tudi ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja: zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo oziroma da jih ni prezrlo.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – pojem nevarne dejavnosti – privijanje matic na nedelujočem stroju
Ročno privijanje matic – četudi s premerom 60 mm – na ohišju neobratujočega stroja z 20 do 25 cm dolgo in s tem namenom nanje že nameščeno ročico (z možnostjo uporabe ustreznih nastavkov za njeno podaljšanje) ni dejavnost, pri kateri bi bilo tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri bi bile presežene tiste nevarnosti, s katerimi se odrasel človek sicer srečuje pri opravilih z orodjem, katerega delovanje in učinke delovanja uravnava z lastno silo.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - spregled pravne osebnosti - aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo zakonsko domnevo o obstoju kapitalske neustreznosti tožeče stranke po določbi drugega odstavka 10. člena ZFPPod. Sodišči prve in druge stopnje sta bili enotni v oceni, da je prvi toženec, ki je ravnal kot poslovodja (direktor) tožeče stranke, opustil ravnanja, zapovedana s 1. in 2. točko prvega odstavka 19. člena ZFPPod. Revizijsko sodišče z njuno oceno soglaša, saj je bilo ugotovljeno, da ta toženec ob nastopu kapitalske neustreznosti ni storil ničesar, čeprav bi moral analizirati vzroke takšnega stanja, najpozneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov za popravo neustreznosti in pričeti z uresničevanjem teh ukrepov (prvi odstavek 10. člena ZFPPod). Tožeča stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bila sposobna pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti (kar po prvem odstavku 12. člena ZFPPod pomeni stanje nelikvidnosti). Zato bi moral prvi toženec sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti, sicer pa v dveh mesecih predlagati začetek postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, česar pa ni storil (drugi odstavek 12. člena ZFPPod).
Ni pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da 6. člen ZGD ne bi določal, komu ob spregledu pravne osebnosti družbe odgovarjajo njeni družbeniki. Iz zapisa prvega odstavka te določbe se da namreč zanesljivo ugotoviti, da odgovarjajo družbinim upnikom, kajti odgovarjajo za obveznosti družbe. V pravdnem postopku je stvarno aktivno legitimirana stranka, ki je po materialnem pravu upravičena do določene dajatve. Tožba tožeče stranke, naperjena zoper drugega, tretjega in četrtega toženca, pa ne more biti utemeljena na podlagi pravnih pravil po 6. členu ZGD, saj bi to pomenilo, da bi bila tožeča stranka upnica svojih lastnih obveznosti. Tožeča stranka namreč nima obveznosti do same sebe, temveč jih ima do svojih upnikov. Tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper drugega, tretjega in četrtega toženca na podlagi 6. člena ZGD zato ni utemeljen.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve - odločilna dejstva - kontrolna dejstva
Ker so bila odločilna dejstva v pravnomočni sodbi ugotovljena neposredno na podlagi dokazov, hipoteze, ki jih v zahtevi za obnovo postopka ponuja zagovornik in ki se nanašajo izključno na kontrolna dejstva, očitno niso tak dokaz, ki bi pripeljal do oprostitve obsojenca ali obsodbe po milejšem zakonu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Zatrjevane nepravilnosti v postopku same po sebi niso razlog za dvom v nepristranskost sodišča, kot tudi ne dolgotrajnost odločanja, saj lahko prizadeta stranka to uveljavlja v predvidenih pravnih sredstvih.
Takega dvoma ne utemeljuje niti sorodstveno razmerje nekdanjega pooblaščenca tožeče stranke s sedanjo predsednico pritožbenega sodišča, ker se ta okoliščina lahko uveljavlja in upošteva s predlogom za njeno izločitev.
pripor - begosumnost - državljan države članice Evropske unije - evropski priporni nalog
Priporni razlog begosumnosti lahko obstaja tudi v primeru odreditve pripora zoper državljana države, ki je članica Evropske unije, kljub možnosti uporabe evropskega pripornega naloga.
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Po določbi tretjega odstavka 281. člena ZOR pa se pri neodplačnih razpolaganjih šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, zaradi česar se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano, ali moglo biti znano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Toženka je v obravnavani zadevi zaposlena kot strojepiska na sodišču, kjer teče pravda. Razlog utemeljuje prenos pristojnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23506
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 180, 180/1, 180/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - posilstvo
V opisu kaznivega dejanja posilstva je določno navedeno, da so obsojenci imeli več zaporednih spolnih odnosov z oškodovanko v različnih položajih in opisano spolno nasilje, ki so ga nad njo izvajali, tako da je obravnavani življenjski primer dovolj konkretiziran in je obsojencem omogočal učinkovito obrambo. Podrobnejša opredelitev štiri in pol urnega dogajanja ter vloga vsakega posameznega obsojenca pri storitvi kaznivega dejanja pa ne sodi v izrek sodbe, ampak zadošča, da je ta razvidna iz razlogov sodbe.
začasna odredba ZUS-1 - vezanost na sporno pravno razmerje
Predmet tega upravnega spisa je vprašanje lastnosti stranke v upravnem postopku, tožnik pa zahteva, da se z začasno odredbo prepove nadaljevanje denacionalizacijskega postopka. Začasna odredba, kot jo v obravnavanem primeru zahteva tožnik, pa presega sporno pravno razmerje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izločitev sodnika
Ni utemeljen predlog za prenos pristojnosti, v katerem se stranka postopka sklicuje na enake okoliščine, ki jih je navedla že v zahtevi za izločitev razpravljajočega sodnika.
vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost - varnost pri delu - uporaba zaščitnih očal - teorija ratio legis vzročnosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti - delo na krožni žagi
Nižji sodišči sta ugotovili tako obstoj objektivne kot tudi krivdne odškodninske odgovornosti. Takšna kumulacija običajno (pojmovno) ni mogoča, saj obstoj krivdne odgovornosti večinoma izključuje obstoj objektivne odgovornosti (izpodbija domnevo vzročnosti). Poseben položaj nastane, kadar kumulirata objektivna odgovornost ter odgovornost po načelu ratio legis vzročnosti.
V razlogih pravnomočne sodbe omenjena skladnost mnenja v postopku določenega izvedenca z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke nima za posledico kršitve določb pravdnega postopka, saj je slednje upoštevno kot del strankinih navedb; glede na mnenji dveh pred pravdo po tožencu angažiranih izvedencev pa se navedbe obeh strank v tem delu izkažejo celo za skladne.
ZPP člen 25.ZIZ člen 34, 34/1, 35, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - izvršba zaradi poplačila denarne terjatve - več izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače. Ker nepremičnina, ki jo kot predmet izvršbe predlaga upnik v tej izvršilni zadevi, leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, je za odločanje pristojno to sodišče.