Po določbi 1. alinee 3. odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora. Za odločitev v obravnavani zadevi torej zadostuje le ugotovitev, da je tožnik tisti, ki je blago odstranil izpod carinskega nadzora.
Zmotna uporaba materialnega prava v upravnem postopku, katerega obnova se želi doseči, glede na 260. člen ZUP ni obnovitveni razlog. Isto velja tudi za zmotno ugotovljeno dejansko stanje kot posledico zmotne uporabe materialnega prava v upravnem postopku, katerega obnova se želi doseči.
Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka s pritožbo le deloma uspela, je Vrhovno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 1. odstavkom 23. člena ZUS, odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - oseba nemške nacionalne pripadnosti - retroaktivna uporaba zakona - domneva nelojalnosti - dokazno breme
Ker je novela Zakona o državljanstvu (iz leta 1946) veljala od 4.12.1948, so torej brez državljanstva FLRJ ostale osebe nemške narodnosti, ki so se 4.12.948 nahajali v tujini. Učinek takšne ureditve je bil retroaktiven, saj je veljalo, kot da državljanstva FLRJ niso imeli od 28.8.1945 naprej. Vendar takšna ureditev po presoji ustavnega sodišča ni neskladna z Ustavo Republike Slovenije.
CZ (1976) člen 56, 56/1. CZ (1995) člen 192. ZUP (1986) člen 224.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83,86, 94, 107, 107/2.
carine - zastaranje pravice do izterjave carine
Ker CZ 1976 ne napotuje na subsidiarno uporabo predpisa, ki ureja davčni postopek, je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določila takrat veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986), ki v 224. členu določa, da materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo praviloma šele z njeno dokončnostjo.
azil - redni postopek - zavrnitev prošnje - kredibilnost izjav
Tožnika sta svoji izjavi v postopku spreminjala tako glede narodnosti, domnevnega preganjanja v izvorni državi kot tudi glede kraja življenja v izvorni državi. Tudi zdravstveni razlogi prve tožnice ne morejo biti razlog za priznanje azila. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, se tudi pritožbeno sodišče strinja, da so izjave tožnikov tako nekredibilne, da vnašajo dvom v resničnost njunih izjav.
ZUS člen 26, 26/1.ZUP člen 88, 88/1.ZUS-1 člen 76.
vročanje pooblaščencu - začetek teka roka za tožbo - prepozna tožba - zavrženje
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od prejema odločbe tožene stranke. Če je stranko v upravnem postopku zastopal odvetnik, se šteje, da je vročitev pravilno opravljena, če je odločba vročena odvetniku. Naslednji dan od vročitve odvetniku je prvi dan teka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe.
dovoljenost revizije - glavni in podrejeni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Opredelitev vrednosti spornega predmeta z zneskom 3.000.000 SIT se nanaša le na glavni, ne more pa se nanašati na podrejeni tožbeni zahtevek. Ker gre za dva različna zahtevka, vsebovana v isti tožbi proti isti toženi stranki, si zato tožeča stranka zaradi izostanka navedbe vrednosti spora glede podrejenega zahtevka torej ni zagotovila pravice do revizije.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa - vštevanje prejšnje kazni za prekršek
Le če bi obsojenec za prekršek, za katerega naj bi bil domnevno obravnavan, kazen (globo) tudi plačal, bi šlo za kršitev tretjega odstavka 49. člena KZ o vštevanju prejšnje kazni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - odškodninska odgovornost države
Med "druge tehtne razloge" v smislu določb 67. člena ZPP se uvršča tudi resna možnost nastanka dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Za takšen primer bo lahko šlo tudi takrat, kadar se s tožbo uveljavlja odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika, ki je zaposlen pri pristojnem sodišču.
razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo - prekinitev revizijskega postopka
Revizijsko sodišče je opravilo presojo po četrtem odstavku 402. člena ZPP in presodilo, da je v konkretni zadevi bolj smotrno, da se prekine revizijski postopek. Novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, se nanašajo na višino prispevka tožnice pri ustvarjanju skupnega premoženja. Revizijsko sodišče zato ocenjuje, da je treba najprej odločiti o tem, ali tožena stranka v obnovitvenem predlogu res podaja dejstva in dokaze, ki jih v dosedanjem postopku ni mogla predlagati, in ali bi ta dejstva in dokazi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
kupna pogodba za nepremičnino in premičnino - dogovorjena kupnina
V obravnavani zadevi je bilo ves čas nesporno, da sta pravdni stranki sklenili pisno pogodbo o nakupu opremljene nepremičnine, sporno pa je bilo, ali v pogodbi zapisana cena 220.000 DEM zajema tudi opremo ali samo nepremičnino. To vprašanje je dejanske narave. Na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila dogovorjena cena za opremljeno nepremičnino 265.000 DEM in da je bila cena 220.000 DEM v pogodbi zapisana zato, da ne bi bilo treba plačati davčnih obveznosti tudi za samo opremo. Pritožbeno sodišče je tako dokazno oceno potrdilo. Zato je toženca v revizijskem postopku ne moreta več izpodbijati.
pripor - skrajšani postopek - pripor pred vložitvijo obtožnega predloga - preiskovalna dejanja - predlog državnega tožilca - rok za vložitev obtožnega predloga
Določbe 2. odstavka 432. člena ZKP ni mogoče razumeti tako, da se sme pripor v skrajšanem postopku pred vložitvijo obtožnega predloga odrediti le, če je potrebno opraviti preiskovalna dejanja. Državni tožilec ima po zaslišanju osumljenca možnost, da: 1. predlaga, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, 2. izjavi, da bo zoper osumljenca vložil obtožni predlog. Če državni tožilec izjavi, da bo vložil obtožni predlog, pa tega ne stori v 48 urah, se pripor odpravi.
pripor - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora v sklepu o priporu navesti, na kakšni podlagi je sprejelo zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, presoja dokazov s strani sodišča pa je stvar kasnejše faze postopka, predvsem glavne obravnave, ko bodo dokazi izvedeni.
ZKP člen 83, 83/1, 148, 148/4, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 421, 421/3. ZKP (1977) člen 207, 207/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - razlogi izpodbijanja - predkazenski postopek - uradni zazanamek o razgovoru z osumljencem - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca
Tudi če bi bila hišna preiskava, pri kateri predmeti niso bili najdeni oziroma zaseženi, opravljena nezakonito, ta okoliščina ne bi vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj so predmet ekskluzije le predmeti, pridobljeni pri hišni preiskavi, opravljeni v nasprotju s procesnimi predpisi.
ZPP člen 12, 86, 86/3, 108, 374, 374/2, 377.URS člen 23.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - pravniški državni izpit - pravni pouk - zavrženje revizije
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) stranko opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23822
ZKP člen 372, 372/1-1, 410, 410/1-3. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 9, 9/1.URS člen 28.
načelo zakonitosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Izražanje obsojenčevih kritičnih pripomb na razmere v Jugoslaviji in vojski leta 1948 ne pomeni poziva na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve niti po tedanji in še manj po veljavni kazenski zakonodaji.