bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pisna izdelava sodbe - poprava pisno izdelane sodbe - poprava izvirnika - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev - izločitev izvedenca - nezakonito pridobljeni dokazi - dokazi iz postopka v tuji državi
Izvedenec mora biti strokoven in nepristranski, vendar pa se glede na njegov procesni položaj in naravo njegovega dela nepristranskost kot razlog za izločitev po 6. točki 39. člena ZKP ne more ocenjevati po pravilih, ki veljajo za izločitev sodnika in tudi dobesedna uporaba točke 4.a 39. člena ZKP za izvedenca ne more priti v poštev, ker je ta določba strogo vezana na procesni položaj sodnika. Glede na drugačno vlogo izvedenca v postopku je v 1. odstavku 44. člena ZKP poudarek ravno na smiselni uporabi določb o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov tudi za izvedence.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - sklepanje pravnih poslov med izvenzakonskima partnerjema - posojilo - kogentne norme ZZZDR - skupno in posebno premoženje
Sklepanje pravnih poslov med zakoncema (in torej tudi med konkretnima pravdnima strankama) načeloma sicer res ne pozna omejitev, vendar pa je pri tem treba upoštevati kogentne določbe ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in pravni naravi skupnega premoženja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23738
ZKP člen 97, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 421, 421/1.KZ člen 171, 169.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev drugostopenjske odločbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - stroški kazenskega postopka - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - razžalitev
Če se obdolženec pri obrambi zoper obtožbo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve sklicuje na resničnost trditve ali opravičljivo oziroma nezakrivljeno zmoto, sodišče predlagane dokaze, ki so relevantni, mora izvesti.
pripor - začasen ekstradicijski pripor - identiteta osumljenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotavljanje okoliščin, povezanih z osumljenčevo identiteto in presoja teh podatkov je stvar dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
spor o pristojnosti - izključna pristojnost - predhoden preizkus tožbe
Ker v obravnavani pravdni zadevi, katere predmet spora je razveljavitev pogodbe med pravdnima strankama, ni podana izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Trbovljah, je krajevno pristojno tisto sodišče, kjer je tožeča stranka vložila tožbo, to je Okrajno sodišče v Celju.
Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti je najprej trditev ene od strank, da vzajemnosti ni. Do uveljavljanja take trditve zadošča domneva iz 3. odstavka 101. člena ZMZPP. Ker je nasproti udeleženec v ugovoru navedel samo, da med državama ni sklenjena bilateralna pogodba, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
ZOR člen 20, 99, 99/1, 99/2, 133, 262, 262/2, 263, 266.ZPP člen 367, 367/3-4, 490.
dovoljenost revizije - spori zaradi varstva in uporabe izumov in znakov razlikovanja - razlaga pogodbe - sporna določba pogodbe - pogodbena volja strank - odškodninska odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - obseg prisojene odškodnine - pogoji iz potrjene prisilne poravnave
Revizija je vselej dovoljena v sporih, ki se nanašajo na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja, kar predstavlja lex specialis v primerjavi z 32. poglavjem ZPP.
Spričo trditev pravdnih strank je očitno, da je določilo tretjega odstavka 10. člena predmetne pogodbe sporno in je zato sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je izpeljalo dokazno oceno glede prave volje pogodbenih strank. V tem primeru gre torej za dejanske ugotovitve, ki niso podvržene revizijskemu preizkusu.
Prav gotovo spada slab odziv trga na predmet licence med poslovna (notranja) tveganja tožene stranke, kot tudi vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja - dejavnosti, ki jo opravlja.
vračunavanje obresti in glavnice - delno plačilo - pogodbene obresti - obrestna mera pogodbenih obresti
Pravilo 313. člena ZOR je dispozitivno v tem pomenu, da se upnik in dolžnik lahko izrecno ali konkludentno dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja. Predpisano je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve (glavnico, obresti ali stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom, če plačilo ne zadošča za poplačilo celotne obveznosti. V nasprotju z upnikom dolžnik glede vračunavanja obresti in stroškov nima možnosti izbire.
Po prvem odstavku 399. člena ZOR pogodbena obrestna mera med posamezniki ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled (če gre za valutne obveznosti, je odločilna obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v ustrezni tuji valuti).
ZOR člen 200, 201, 201/1, 204, 204/1, 210, 210/4.OZ člen 184, 184/1.
neupravičena pridobitev - višina denarne odškodnine - posredni oškodovanci - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti očeta - podedljivost odškodnine za nepremoženjsko škodo
Odmera višine odškodnine za duševne bolečine 13-letne deklice zaradi smrti očeta.
Ni povračilne zaveze toženih strank na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, ki jo je tožnica oprla na trditev o obogatitvi toženk, ki niso izplačale odškodnine za nepremoženjsko škodo tretjemu tožniku, ki je umrl med pravdnim postopkom, vtoževano odškodnino pa je imel namen podariti tožnici.
ZOR člen 16, 200, 200/1, 200/2. ZTVCP člen 41, 41/2, 56, 56/1.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Če bi tožnik zaradi srečevanja s tovornim vozilom svoje vozilo umaknil bližje desnemu robu vozišča v skladu s prvim odstavkom 56. člena ZTVCP in bi zaviral, do trčenja ne bi prišlo. Ker je od povprečno skrbnega voznika mogoče pričakovati ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo (16. člena ZOR), tožnika bremeni dejstvo, da kljub razdalji preglednosti 60 m, ki mu je omogočala, da kritično situacijo zazna in nanjo reagira, tega ni storil. Teža kršitev cestnoprometnih predpisov utemeljuje porazdelitev odgovornosti pravdnih strank v razmerju (20 % krivda tožeče stranke in 80 % krivda tožene stranke), ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - uveljavljanje več zahtevkov z različno pravno podlago - zavrženje revizije
Zahtevek tožeče stranke je sestavljen iz dveh delov: del, ki se nanaša na povrnitev investicij prejšnjemu najemniku in del, ki se nanaša na povrnitev lastnih vlaganj tožeče stranke, skupaj z ostalimi stroški, povezanimi z vlaganjem v objekt. Oba dela zahtevka temeljita na različnih pogodbah, sredstva pa so bila v prvem primeru plačana prejšnjemu najemniku, v drugem primeru pa vložena neposredno v objekt. Glede na različno dejansko in pravno podlago zahtevkov se v obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Čeprav je izhodišče razlage izjava volje, razlaga ni nanjo omejena. Ker posebna oblika za pogodbo v tem primeru ni bila predpisana in torej ni predpostavka za veljavnost pogodbe, je bila pogodba sklenjena, ko je nastalo soglasje o njeni vsebini (prim. tretji odstavek 69. člena ZOR). Pogodbena listina pomeni le zapis soglasja volj. Do prave volje obeh izjaviteljev (drugi odstavek 99. člena ZOR) se je v takšnem primeru mogoče dokopati le z upoštevanjem vseh okoliščin, tudi tistih, ki leže izven same pisne pogodbe. Sodišče torej niti tedaj, ko je sama pisna izjava volje jasna - kot je v tem primeru - nanjo ni tako vezano, da ne bi moglo upoštevati še teh drugih okoliščin. Okoliščina, ki leži izven same v listini zapisane izjave volje, je v predloženem primeru medsebojno dopisovanje strank.
Posebno težo ima razlaga pogodbene vsebine tiste stranke, ki lahko zaradi lastne razlage sama trpi neugodne posledice. Stranki v takšnem položaju namreč ni mogoče pripisati, da si je razložila pogodbeno vsebino pristransko zato, ker je to v njeno korist. Če je pristala na zanjo neugodno razlago, in se ta razlaga pokriva s tisto, ki jo je dala nasprotna stranka, potem ta njuna skupna razlaga ustreza pravi pogodbeni volji strank.
ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 132, 132/2.
odstop od pogodbe - vrnitev danega - neupravičena pridobitev - kondikcija - tristransko razmerje
Po razvezi ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odstavek 132. člena ZOR). Na podlagi pogodbe št. 5 je tožeča stranka sicer plačala kupnino drugi toženki, a je z njo izpolnila obveznost, ki jo je imela do prve toženke. Za takšen način plačila se je namreč dogovorila v pogodbi s prvo toženko. Zato je šlo pravno vzeto za izpolnitev obveznosti prvi toženki. Z razdrtjem pogodbe je podlaga te obveznosti odpadla. Tožeča stranka pa ima zato obogatitveni (kondikcijski) zahtevek do prve toženke in ne do druge toženke.
ZPP člen 39, 39/1, 367, 367/1, 377, 384, 384/1, 384/2.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je ugodilo pritožbama obeh toženk ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o zahtevku za povrnitev izpada dohodka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
Služnosti, dogovorjene za časovno omejeno obdobje ali do preklica, ni mogoče priposestvovati. Po njenem prenehanju pomeni nadaljevanje izvrševanja služnosti neutemeljeno vznemirjanje lastnika nepremičnine.
azil - zaslišanje prosilcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vezanost na napotke sodišča prve stopnje
Tožena stranka se ni opredelila do izraženih subjektivnih opažanj nasilja in ni z dodatnimi vprašanji oziroma podvprašanji poskušala pridobiti odgovore na vse tiste okoliščine, za katere misli, da so bistvene in da so ostale sporne. Tožena stranka ni sledila napotkom sodbe sodišča prve stopnje, v posledici česar je ostalo dejansko stanje glede omenjenih dejstev in okoliščin nepopolno ugotovljeno. Zato sodišče prve stopnje pravilno navaja, da bo morala v ponovnem postopku tožena stranka ponovno zaslišati tožnika z namenom ugotovitve pravega dejanskega stanja. Pri tem bo morala vsakemu od tožnikov predočiti neskladnost izjav in po možnosti ugotoviti, zakaj so te izjave neskladne. Prav tako bo morala soočiti oba tožnika med seboj, če se bo izkazalo, da se njune izjave v bistvenih okoliščinah razlikujejo.
Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi (139. člen ZKP). Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe, do pravnomočnosti odločbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23741
ZKP člen 392, 392/5.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - ugotavljanje dejanskega stanja na drugi stopnji - načelo neposrednosti - presoja dokazov - kazenske sankcije - sodni opomin - stroški kazenskega postopka - oprostitev povrnitve stroškov
Pritožbeno sodišče mora biti glede objektivnih spoznavnih možnosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja v enakem položaju kot sodišče prve stopnje, sicer krši načelo neposrednosti. Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje je lahko posredna v primeru, ko je že sodišče prve stopnje sprejemalo dokaze posredno, npr. z branjem izpovedb prič, branjem listin itd, ali tedaj, ko je iz znanih ugotovljenih dejstev napačno sklepalo na obstoj odločilnih dejstev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23816
ZKP člen 57, 371, 371/1-11, 381, 381/5.
oškodovanec - umik predloga za pregon - rok za umik predloga - oškodovanje tujih pravic - lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo
Ne glede na to, da vpis na podlagi darilne pogodbe še ni bil izveden v zemljiški knjigi, je obdolženka storitev kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic dokončala, ko je svojima vnukoma podarila nepremičnino z namenom, da bi preprečila uspeh prisilne izvršbe in poplačilo predlagateljeve terjatve.