zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa - vštevanje prejšnje kazni za prekršek
Le če bi obsojenec za prekršek, za katerega naj bi bil domnevno obravnavan, kazen (globo) tudi plačal, bi šlo za kršitev tretjega odstavka 49. člena KZ o vštevanju prejšnje kazni.
kupna pogodba za nepremičnino in premičnino - dogovorjena kupnina
V obravnavani zadevi je bilo ves čas nesporno, da sta pravdni stranki sklenili pisno pogodbo o nakupu opremljene nepremičnine, sporno pa je bilo, ali v pogodbi zapisana cena 220.000 DEM zajema tudi opremo ali samo nepremičnino. To vprašanje je dejanske narave. Na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila dogovorjena cena za opremljeno nepremičnino 265.000 DEM in da je bila cena 220.000 DEM v pogodbi zapisana zato, da ne bi bilo treba plačati davčnih obveznosti tudi za samo opremo. Pritožbeno sodišče je tako dokazno oceno potrdilo. Zato je toženca v revizijskem postopku ne moreta več izpodbijati.
pripor - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora v sklepu o priporu navesti, na kakšni podlagi je sprejelo zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, presoja dokazov s strani sodišča pa je stvar kasnejše faze postopka, predvsem glavne obravnave, ko bodo dokazi izvedeni.
pripor - skrajšani postopek - pripor pred vložitvijo obtožnega predloga - preiskovalna dejanja - predlog državnega tožilca - rok za vložitev obtožnega predloga
Določbe 2. odstavka 432. člena ZKP ni mogoče razumeti tako, da se sme pripor v skrajšanem postopku pred vložitvijo obtožnega predloga odrediti le, če je potrebno opraviti preiskovalna dejanja. Državni tožilec ima po zaslišanju osumljenca možnost, da: 1. predlaga, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, 2. izjavi, da bo zoper osumljenca vložil obtožni predlog. Če državni tožilec izjavi, da bo vložil obtožni predlog, pa tega ne stori v 48 urah, se pripor odpravi.
ZPP člen 12, 86, 86/3, 108, 374, 374/2, 377.URS člen 23.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - pravniški državni izpit - pravni pouk - zavrženje revizije
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) stranko opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
ZKP člen 83, 83/1, 148, 148/4, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 421, 421/3. ZKP (1977) člen 207, 207/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - razlogi izpodbijanja - predkazenski postopek - uradni zazanamek o razgovoru z osumljencem - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca
Tudi če bi bila hišna preiskava, pri kateri predmeti niso bili najdeni oziroma zaseženi, opravljena nezakonito, ta okoliščina ne bi vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj so predmet ekskluzije le predmeti, pridobljeni pri hišni preiskavi, opravljeni v nasprotju s procesnimi predpisi.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23822
ZKP člen 372, 372/1-1, 410, 410/1-3. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 9, 9/1.URS člen 28.
načelo zakonitosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Izražanje obsojenčevih kritičnih pripomb na razmere v Jugoslaviji in vojski leta 1948 ne pomeni poziva na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve niti po tedanji in še manj po veljavni kazenski zakonodaji.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pisna izdelava sodbe - poprava pisno izdelane sodbe - poprava izvirnika - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev - izločitev izvedenca - nezakonito pridobljeni dokazi - dokazi iz postopka v tuji državi
Izvedenec mora biti strokoven in nepristranski, vendar pa se glede na njegov procesni položaj in naravo njegovega dela nepristranskost kot razlog za izločitev po 6. točki 39. člena ZKP ne more ocenjevati po pravilih, ki veljajo za izločitev sodnika in tudi dobesedna uporaba točke 4.a 39. člena ZKP za izvedenca ne more priti v poštev, ker je ta določba strogo vezana na procesni položaj sodnika. Glede na drugačno vlogo izvedenca v postopku je v 1. odstavku 44. člena ZKP poudarek ravno na smiselni uporabi določb o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov tudi za izvedence.
ZOR člen 16, 200, 200/1, 200/2. ZTVCP člen 41, 41/2, 56, 56/1.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Če bi tožnik zaradi srečevanja s tovornim vozilom svoje vozilo umaknil bližje desnemu robu vozišča v skladu s prvim odstavkom 56. člena ZTVCP in bi zaviral, do trčenja ne bi prišlo. Ker je od povprečno skrbnega voznika mogoče pričakovati ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo (16. člena ZOR), tožnika bremeni dejstvo, da kljub razdalji preglednosti 60 m, ki mu je omogočala, da kritično situacijo zazna in nanjo reagira, tega ni storil. Teža kršitev cestnoprometnih predpisov utemeljuje porazdelitev odgovornosti pravdnih strank v razmerju (20 % krivda tožeče stranke in 80 % krivda tožene stranke), ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje.
Čeprav je izhodišče razlage izjava volje, razlaga ni nanjo omejena. Ker posebna oblika za pogodbo v tem primeru ni bila predpisana in torej ni predpostavka za veljavnost pogodbe, je bila pogodba sklenjena, ko je nastalo soglasje o njeni vsebini (prim. tretji odstavek 69. člena ZOR). Pogodbena listina pomeni le zapis soglasja volj. Do prave volje obeh izjaviteljev (drugi odstavek 99. člena ZOR) se je v takšnem primeru mogoče dokopati le z upoštevanjem vseh okoliščin, tudi tistih, ki leže izven same pisne pogodbe. Sodišče torej niti tedaj, ko je sama pisna izjava volje jasna - kot je v tem primeru - nanjo ni tako vezano, da ne bi moglo upoštevati še teh drugih okoliščin. Okoliščina, ki leži izven same v listini zapisane izjave volje, je v predloženem primeru medsebojno dopisovanje strank.
Posebno težo ima razlaga pogodbene vsebine tiste stranke, ki lahko zaradi lastne razlage sama trpi neugodne posledice. Stranki v takšnem položaju namreč ni mogoče pripisati, da si je razložila pogodbeno vsebino pristransko zato, ker je to v njeno korist. Če je pristala na zanjo neugodno razlago, in se ta razlaga pokriva s tisto, ki jo je dala nasprotna stranka, potem ta njuna skupna razlaga ustreza pravi pogodbeni volji strank.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - uveljavljanje več zahtevkov z različno pravno podlago - zavrženje revizije
Zahtevek tožeče stranke je sestavljen iz dveh delov: del, ki se nanaša na povrnitev investicij prejšnjemu najemniku in del, ki se nanaša na povrnitev lastnih vlaganj tožeče stranke, skupaj z ostalimi stroški, povezanimi z vlaganjem v objekt. Oba dela zahtevka temeljita na različnih pogodbah, sredstva pa so bila v prvem primeru plačana prejšnjemu najemniku, v drugem primeru pa vložena neposredno v objekt. Glede na različno dejansko in pravno podlago zahtevkov se v obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZPP člen 39, 39/1, 367, 367/1, 377, 384, 384/1, 384/2.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je ugodilo pritožbama obeh toženk ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o zahtevku za povrnitev izpada dohodka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 132, 132/2.
odstop od pogodbe - vrnitev danega - neupravičena pridobitev - kondikcija - tristransko razmerje
Po razvezi ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odstavek 132. člena ZOR). Na podlagi pogodbe št. 5 je tožeča stranka sicer plačala kupnino drugi toženki, a je z njo izpolnila obveznost, ki jo je imela do prve toženke. Za takšen način plačila se je namreč dogovorila v pogodbi s prvo toženko. Zato je šlo pravno vzeto za izpolnitev obveznosti prvi toženki. Z razdrtjem pogodbe je podlaga te obveznosti odpadla. Tožeča stranka pa ima zato obogatitveni (kondikcijski) zahtevek do prve toženke in ne do druge toženke.
Služnosti, dogovorjene za časovno omejeno obdobje ali do preklica, ni mogoče priposestvovati. Po njenem prenehanju pomeni nadaljevanje izvrševanja služnosti neutemeljeno vznemirjanje lastnika nepremičnine.
azil - zaslišanje prosilcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vezanost na napotke sodišča prve stopnje
Tožena stranka se ni opredelila do izraženih subjektivnih opažanj nasilja in ni z dodatnimi vprašanji oziroma podvprašanji poskušala pridobiti odgovore na vse tiste okoliščine, za katere misli, da so bistvene in da so ostale sporne. Tožena stranka ni sledila napotkom sodbe sodišča prve stopnje, v posledici česar je ostalo dejansko stanje glede omenjenih dejstev in okoliščin nepopolno ugotovljeno. Zato sodišče prve stopnje pravilno navaja, da bo morala v ponovnem postopku tožena stranka ponovno zaslišati tožnika z namenom ugotovitve pravega dejanskega stanja. Pri tem bo morala vsakemu od tožnikov predočiti neskladnost izjav in po možnosti ugotoviti, zakaj so te izjave neskladne. Prav tako bo morala soočiti oba tožnika med seboj, če se bo izkazalo, da se njune izjave v bistvenih okoliščinah razlikujejo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23816
ZKP člen 57, 371, 371/1-11, 381, 381/5.
oškodovanec - umik predloga za pregon - rok za umik predloga - oškodovanje tujih pravic - lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo
Ne glede na to, da vpis na podlagi darilne pogodbe še ni bil izveden v zemljiški knjigi, je obdolženka storitev kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic dokončala, ko je svojima vnukoma podarila nepremičnino z namenom, da bi preprečila uspeh prisilne izvršbe in poplačilo predlagateljeve terjatve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23741
ZKP člen 392, 392/5.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - ugotavljanje dejanskega stanja na drugi stopnji - načelo neposrednosti - presoja dokazov - kazenske sankcije - sodni opomin - stroški kazenskega postopka - oprostitev povrnitve stroškov
Pritožbeno sodišče mora biti glede objektivnih spoznavnih možnosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja v enakem položaju kot sodišče prve stopnje, sicer krši načelo neposrednosti. Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje je lahko posredna v primeru, ko je že sodišče prve stopnje sprejemalo dokaze posredno, npr. z branjem izpovedb prič, branjem listin itd, ali tedaj, ko je iz znanih ugotovljenih dejstev napačno sklepalo na obstoj odločilnih dejstev.
Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi (139. člen ZKP). Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe, do pravnomočnosti odločbe.